50 let JKNM - Borivoj Ladišić

20.9.2012

Na slavnostni seji JKNM v četrtek, 6. septembra 2012, ki je pomenila vrhunec praznovanja ob 50 letnici ustanovitve kluba, smo posameznim zaslužnim članom podelili bronasta, srebrna ali zlata priznanja. Posamezniki ali gospodarske družbe, ki niso člani kluba, pa vsak na svoj način klubu prispevajo v gmotni, materialni ali drugi obliki, pa so prejeli zahvale.

Prisotni smo razumeli, zakaj je eden izmed letošnjih nagrajencev doživel posebno buren in dolgotrajen aplavz. Klub se je namreč odločil, da se svojemu članu Borivoju Ladišiću za njegovo dolgoletno vestno in natančno delo oddolži na način, da mu podeli

posebno priznanje za raziskovalno delo in dokumentiranje jam.

Spodnjo utemeljitev je napisal Miha Čekada, nekdanji vodja Katastra JZS.

Skromni Borivoj Ladišić - Boro.

"Borivoj Ladišić je član JK Novo mesto in se z jamarstvom ukvarja že od leta 1978. Prvo registracijo nove jame je zabeležil leto pozneje. Že v začetku se je odlikoval z visoko kakovostjo dokumentiranja jam, tako da je bil njegov primer pravilno izpolnjenega zapisnika leta 1980 predlagan v objavo v Novicah Jamarske zveze Slovenije, ki pa so žal ravno tedaj prenehale izhajati. Ta dolg mu je JZS povrnila šele 24 let pozneje, ko je bil v Naših jamah objavljen članek o pravilnem izpolnjevanju zapisnikov, priloženi pa njegovi vzorčni zapisniki. Le-ti so odslej postali standard pravilnega dokumentiranja jam in so ponatisnjeni tudi v gradivu za seminarje Katastra jam in bodo sestavni del bodočega jamarskega priročnika.

Bistvo njegovega odličnega dokumentiranja jam je natančnost. Na vsako zastavljeno "vprašanje" v zapisniku zabeleži vsa opažanja, ki se mu zdijo pomembna za bralca. Ravno v tem pa je povabilo jamarjem, naj ga posnemajo – ni treba biti ozko specializiran strokovnjak, treba je le opazovati in opažanja beležiti. Poleg obveznih vsebin (A-zapisnik in načrt) Borivoj Ladišić nikoli ne pozabi na priloge, ki v zapisnikih drugih jamarjev žal pogosto manjkajo: tabela meritev, fotografija vhoda, reprodukcija kartografskega gradiva (karta, aeroposnetek).

V svoji jamarski karieri je Borivoj Ladišić raziskal 570 jam, od tega kar 420 novih jam, kar ga uvršča na tretje mesto najuspešnejših jamarjev v zgodovini slovenskega jamarstva, izmed še aktivnih pa zaseda drugo mesto. Vendar bistvo njegovega dela ni v odkrivanju novih, temveč starih jam, kar pa žal danes le redko kdo počne. Njegova usmeritev zadnjega desetletja je poiskati že registrirane jame, preveriti njihove podatke in jih po potrebi dopolniti. To delo je pogosto zahtevnejše od odkrivanja novih jam, saj je treba jamo poiskati in identificirati, kar pri pogosto zelo pomanjkljivih zapisnikih izpred 50 in več let sploh ni enostavno. Da ne govorimo o koordinatah, večkrat zgrešenih za en kilometer ali več. Po zaslugi Borivoja Ladišića tako v širši okolici Novega mesta praktično ne najdemo več jame, ki bi imela v opombah Katastrove baze napis "manjka načrt, lega vprašljiva" ipd. Nasprotno, območje Dolenjske in Bele krajine je ravno po njegovi zaslugi najbolje dokumentirano v Sloveniji. Medtem ko odkritelj nove jame dobi potrditev za svoje delo v obliki pravice do poimenovanja, njegovo ime pa se vpiše v Katastrovo bazo, pa je delo Borivoja Ladišića prikrajšano za oboje: jama, ki jo je mukoma našel in raziskal, je namreč že registrirana, ima prvopristopnika in njegovo ime.

Predlagana nagrada je obenem tudi povabilo jamarjem, naj posnemajo njegovo delo v obeh pogledih: čim bolj skrbno naj beležijo svoja opažanja in poleg odkrivanja novih jam naj del svojih aktivnosti usmerijo tudi v raziskave že registriranih jam.

Ljubljana, 2. september 2012"