Pri Borovcu na Kočevskem

2.9.2012

V nedeljo, 12. avgusta 2012, sem se odpravil na Kočevsko ter v okolici Borovca raziskal brezno. Prav tu sem se mimogrede ustavil že leta 2006, ko sem se vračal z raziskav jam v Žurgarski steni. Ustavil sem se, ker sem želel hitro poiskati in preveriti lokacijo manjše jame s pomanjkljivo dokumentacijo, registrirane davnega 1927. leta. Gre za jamo Frauenloch (Babja jama) z nizko katastrsko številko 93. Za to jamo v Katastru obstaja tudi skica tlorisa jame z dolžino 15 m. Čeprav je lokacija jame opisana z enim samim stavkom »Jama leži v dolini pod Borovcem na desnem bregu potoka Ročičenbach«, sem bil prepričan, da bom jamo hitro našel, a od tega seveda ni bilo nič. Zato sem njeno iskanje pustil za naslednjič, ko bom spet na tem območju. Leta 2010 sem si za iskanje vzel več časa, a tudi takrat nisem bil uspešen. Tudi domačin na bližnji domačiji na Plešu, ki stoji na samem, o jami ni vedel ničesar, mi je pa opisal lokacijo neraziskanega brezna na hribu nad levim bregom potoka. Na današnji akciji sem ga hitro našel - gre za enostavno brezno z globino 13 m, ki je nastalo ob izraziti razpoki.

Pred vhodom, ki se odpira v pobočju le 5 m nad gozdno potjo.

Pogled z dna proti vhodu. Takoj ugotovimo, da je brezno nastalo ob izraziti razpoki.

Raziskav je bilo torej hitro konec, zato mi je ostalo precej časa za iskanje Babje jame. Prehodil sem strugo potoka v dolžini 1,5 km, jame tudi tokrat nisem našel, zato sem se pri vračanju povzpel višje na breg, a tudi od tam nisem opazil vhoda. Sicer je struga potoka v zgornjem delu v obliki globoke soteske z zelo strmimi, ponekod navpičnimi bregovi in pečinami, v dnu se vrstijo skalnati kotliči, slapišča in skoki, zato je tudi prehod po dnu ponekod zelo težak. K sreči je bil tokrat zgornji del struge suh, zato je bil prehod nekoliko lažji.

Pa sem te končno našel! ...

... a se jama po 2-3 m hitro konča. Spet brezuspešno!

V spodnjem delu se dolina za malenkost razširi, ob potoku so manjše uravnave in loke, pobočja so manj strma. Hoja po pobočju je zelo težavna, v zgornjem delu zaradi strmine in pečin, v spodnjem delu pa zaradi številnih hudourniških jarkov in grap, ki se globoko zajedajo v pobočja, in jih je treba prečiti. Že proti koncu večurnega iskanja sem mislil, da se mi je končno nasmehnila sreča: v skalnatem in strmem pobočju v zgornje delu potoka sem zagledal lep vhod v jamo. No, pa sem te našel!, a je bilo veselja hitro konec. Za vhodom se prostor že po nekaj metrih brezupno konča.

Tolmun pod slapom v skalnati strugi potoka.

Suho slapišče v zgornjem toku potoka.

Čeprav je območje precej odmaknjeno in skoraj brez obiskovalcev, nisem opazil niti ene živali ali živalice. Čeprav bi v spodnjem delu potoka, zaradi gošče ob potoku in delno tudi skalovja, pričakoval kakšnega gada ali prej modrasa, tudi teh nisem opazil, le enega nemarnega slepca, ki me je itak ignoriral.