Medvedji dol 2

27.12.2010

Zadnjo nedeljo letošnjega leta, dan po Božiču, sva z Mihatom preživela na Poljanski gori. Raziskovala sva na območju, ki leži pribl. 3 km južno od Mirne gore. Vhod v brezno, ki obeta, je bil sprva dihalnik in kar težko si človek predstavlja, da se pod tako majhnim vhodom skriva nekaj tako velikega in globokega. V jamo sva vstopila nekaj čez 9. uro dopoldne, ven pa pokukala nekje ob 16. uri popoldan. V tem času se je snežna odeja zunaj kar precej zvišala.

Pred vstopom v brezno.

Ozek vhodni del.

Brezno se ponaša z nizom stopnjastih brezen, ki so izjemno lepo zasigana, globoka pa od 4, pa vse tja do 30 m. Vmes so tudi poševni kamini in nekakšni sigasti "drsalniki", ki precej spominjajo na tobogane. Po nekaj urah napredovanja, ki je zaradi velike količine opreme potekalo razmeroma počasi, sva se približala globini 70 m, kjer naju je zaustavila ožina, ki je malce preozka za nadaljevanje. Za njo se vidi veličastno brezno, ki za razliko od prejšnjih ni zasigano oz. so stene popolnoma sprane. V nadaljevanju globoko spodaj se je slišalo živahno pretakanje vode, kar je med drugim  posledica nedavne odjuge.

V objemu sten na 60 m globine.

Gremo dalje ...

Zadovoljsto po povratku iz brezna, ki šiba ...

V breznu sva pustila dobršen del opreme vključno s 50 m vrvjo, ki bo v nadaljevanju še kako prav prišla.

Sodelovala Mihael Rukše in Srečko Vidic.

Dodatek 10.2.2011

Kadar Srečko organizira raziskovalno akcijo, je ta običajno v jutranjih urah. Na njegovo povabilo smo se tokrat odzvali Jože Stopar, Davor Kacin, Gregor Radkovič in Mihael Rukše. V nedeljo, 6. februarja 2011 smo se odpeljali v Medvedji dol, ki je bil sprva le dihalnik, danes pa je lepa in globoka jama. Na zadnji akciji sva skupaj s Srečkom dosegla 61 m višinske razlike. Ustavila naju je neprehodna ožina, za katero se je videlo nadaljevanje v brezno neznane globine.

V vrsti do jame, pripravljeni na vse.

Na tokratni akciji smo se namenili premagati ožino. Med pripravo na vstop v jamo sem ugotovil, da mi manjka pomemben del opreme in moj obisk jame se je končal že pred vstopom. Dobil sem nove zadolžitve, kurjenje ognja, kuhanje in peko klobas. Novo zadolžitev sem sprejel brez ugovorov. Jože je še navrgel, da pripeljem njegovo Vitaro do jame, češ da bo šlo. Do jame je šlo brez problemov, nazaj pa smo s skupnimi močmi priplezali na cesto (brez vrvne tehnike ne bi uspeli).

V jami ali zunaj nje ima čas različno hitrost, članom v jami je čas minil hitro. Zunaj mi je po uspešnem kurjenju postalo dolgčas, odpravil sem se v bližnjo okolico in hitro naletel na nove vhode v podzemlje. V jame se nisem spustil, novo najdena brezna nas bodo v prihodnosti še popeljala v ta kraj. Srečko ima po pripovedovanju še kakšnih deset vhodov, ki jih je treba pregledati, pred tem pa razširiti vhode.

Okoli 13. ure, se je iz jame prikazal Davor, pol ure kasneje še Gregor in oba sta povedala, da se jama nadaljuje in so se spet ustavili pred ožino. Srečko in Jože bosta ocenila ali se bo dalo nadaljevati. Nestrpno smo čakali vrnitve in novice. Ob 14. uri se je v vhodnem breznu oglasil Jože in povedal, da jamo razopremljata.

Po napornem raziskovanju se prileže dobra malica.

Zunaj smo med tem časom skuhali klobase in pogledali enega izmed novih vhodov. Gregor se je spustil v vhodno brezno in po nekaj metrih ugotovil, da je zanj malo tesno in ne bo nadaljeval. Izplezal je in jama je ostala neraziskana.

Kako je bilo v jami, Jože pokaže brez besed.

Med tem sta Jože in Srečko priplezala iz jame in potrdila da je nova ožina neprehodna. Potrebno bo nekaj akcij. V prihodnje je napovedanih nekaj novih raziskovanj in bo potrebna dodatna oprema. Odločila sta se, da se premagovanje ožine v jami Medvedji dol 2 preloži v prihodnost.

Kot zadnji je iz jame zadovoljen prišel Srečko.

Davor je odšel proti domu, ostali pa smo po uspešni reševalni akciji avtomobila odšli pogledati vhod v novo brezno.

Srečko je povedal, da predvideva, da je vhodna vertikala okoli 100 m. Po nekaj kilometrih vožnje in nekaj 100 m hoje smo prispeli pred vhod dimenzij 2 m x 3 m. Prvi merilec globine je zažvižgal in po nekaj sekundah prostega pada udaril ob steno in nadaljeval v globino. Očitno se v naših koncih obeta nova vhodna vertikala 100 m ali več.

Kdo ugane, kolikšna je globina vhodne vertikale?

Nedeljsko akcijo smo zaključili in se dogovorili, da bomo na naši naslednji akciji poskušali raziskati in potrditi ugibanja o globini novega vhodnega brezna.

Mihael Rukše