Topli vrh 5
22.2.2011
V gozdovih nad Črnomljem je še vedno sneg. Za staro Lado Nivo sicer ni bil problem, za stare Mihatove in Borivojeve kosti pa bi verjetno bil, zato sta na akcijo povabila tudi mene. Da sem ju v petek, 18. februarja, zgodaj popoldne pripeljal prav pred vhod v brezno Topli vrh 5, kjer nas je že čakal Srečko. No, naj bi nas čakal, ker ga seveda ni bilo, je pohajkoval okoli in meril ter izrisoval bližnje jame, ki so jih raziskali na prejšnji akciji. Nam je ostalo za raziskati brezno Topli vrh 5, za katerega z Mihatom prejšnjič nista imela dovolj vrvi, Borivoju pa potem ni ostalo drugega, kakor zakuriti ogenj in paziti, da ne ugasne, ko smo se ostali spustili v brezno. Ki je res impozantno in mi sploh ni jasno, kako tako velike zadeva s tako velikim vhodom še nihče ni uspel registrirati. Dobro, mi je jasno, saj je res odročno, a kljub vsemu … Tokratna akcija se navezuje na prispevek izpred enege tedna ter hkrati na predhodno novico.
Pred vhodom v brezno, tja še ni prišla pomlad.
Do dna vhodnega brezna je kakšnih 50 metrov. Šlo mi je bolj počasi, saj sem si vzel čas za temeljit ogled ogromne dvorane. Zelo lepo zasigane, vendar s staro in ponekod že »gnilo« sigo. Očitno je bilo brezno še globlje, a ko se je strop porušil (na dnu je ogromno kamnitih gmot), je zasul nadaljevanje. Miha in Srečko sta na prejšnji akciji odkrila vzporedno brezno in sta potrebovala kar nekaj časa in naporov, da sta razširila majhno luknjo, ki jo je Miha tokrat opremljal, s Srečkom pa sva raziskala in izmerila dvorano. Vzelo nama je veliko časa, saj sva se rinila med podornimi skalami in ves čas odkrivala nove in nove majhne dvoranice, ki se kar ne nehajo, čeprav se je na koncu vedno izkazalo, da pač se. Najgloblje sva se zrinila na globino 65 metrov, na nekem delu pa sva narisala vprašaj, saj je kamen padel kar globoko, pa tudi pihalo je, a bi bilo treba kar nekaj dela, da bi zadevo razširili …
Srečko je meril, risal in klel in ... je pomagalo!
Ko sva končala zahtevno merjenje (tukaj moram biti pošten in povedati, da sem bolj ko ne le za manekena stal, ko je Srečko meril z laserjem), je pa tudi Miha že opremil vzporedno brezno in se spustil vanj. Še sam sem se skobacal na vrv in se spustil, a kaj dosti zadeve nisem občudoval, ker sem moral biti zelo pozoren na padajoče kamenje. Brezno, ki spominja na Kaninske luknje, tako izprano je in polno ostrih robov in žlebičev, je zelo, zelo nestabilno in kamen samo narobe pogledaš, pa že pade - čeprav se je Miha zelo trudil očistiti. Kakšnih 10 metrov nižje je bila polica z novim vzporednim breznom, ki ga je Miha že opremljal, saj bi bil nadaljnji spust v primarno vzporedno brezno prenevaren, dokler nismo bili vsi skupaj.
Ni najlepša jama, a smo tudi že manj zasigane videli.
Podori spominjajo na kaninske luknje, skale so ostre in sprane.
Opremljal je Miha, je najbolj skrben in varen.
Brezno, v katerega se je spustil Miha, se je na globini kakšnih 80 metrov zaključilo z ozkim meandrom, ki ni obetal kaj dosti, zato smo se spustili na dno vzporednega brezna, ki se je s podorom zaključilo na globini nekaj čez 70 metrov. Kupi ostrega kamenja niso obljubljali, a ker smo bili že tam, smo se zavlekli med nametane skale in raziskali par rovov. Še najbolj je bil vesel Miha, ki je se uspel pririniti na globino nekaj več ko 85 metrov in se vrnil z mnenjem, da naprej ni nič obetajočega. Srečko ni bil najbolj vesel, čeprav tako mogočne jame tudi on ne najde prav vsak dan in nekako ni hotel narediti pike na raziskave. Sam sem jo prvi potegnil gor, s hiltijem, macolo in dodatno transportko z vrvjo, da zvečer nisem potreboval v savno, saj sem se spotil za tri dni skupaj! Miha in Srečko pa sta pokukala v še eno vzporedno brezno, ki se je na globini kakšnih 10 metrov od dna vhodnega brezna odcepilo in spustilo kakšnih 30 metrov in zaključilo z ne prehudim trdim orehom, za katerim se skriva še eno brezno. Dela torej ne bo zmanjkalo, jama še ni pokazala vseh svojih skrivnosti, potrebna bo vsaj še ena akcija … V spodnjem videu je pa kratka demonstracija, kako ozke utegnejo biti ožine med posameznimi deli v jami.
Ozka pasaža.
Pozno zvečer (ali zgodaj ponoči), ko smo priplezali ven, je bila žerjavica ravno pravšnja še za klobase na žaru in kozarček cvička.
Na akciji smo sodelovali Miha Rukše, Srečko Vidic, Borivoj Ladišić in Damijan Šinigoj.
Novice
19.12.2011
14.12.2011
13.12.2011
12.12.2011
5.12.2011
1.12.2011
29.11.2011
21.11.2011
2.11.2011
25.10.2011
24.10.2011
20.10.2011
18.10.2011
13.10.2011
12.10.2011
11.10.2011
3.10.2011
30.9.2011
29.9.2011
27.9.2011
13.9.2011
5.9.2011
2.9.2011
23.8.2011
9.8.2011
11.7.2011
5.7.2011
29.6.2011
26.6.2011
15.6.2011
27.5.2011
25.5.2011
23.5.2011
6.5.2011
29.4.2011
18.4.2011
13.4.2011
12.4.2011
7.4.2011
1.4.2011
30.3.2011
29.3.2011
28.3.2011
15.3.2011
14.3.2011
8.3.2011
1.3.2011
22.2.2011
19.2.2011
18.2.2011
16.2.2011
13.2.2011
9.2.2011
7.2.2011
4.2.2011
31.1.2011
24.1.2011
21.1.2011
18.1.2011
17.1.2011
11.1.2011