V Veliki Vratnici

13.12.2011

Velika Vratnica že z svojim vhodnim breznom opravičuje svoje ime in res predstavlja 'velika vrata v podzemlje'. Gre za enega največjih vhodnih brezen na Dolenjskem. Na samem ustju je dolg dobrih 30 m in širok do 10 m. Vhodno brezno se spušča 40 metrov globoko, potem pa se jama razcveti, saj iz vhodnega brezna vodijo v spodnjo dvorano kar tri poti, gre pa zagotovo za najlepši podzemni objekt v trebanjski občini. Zgodovina raziskovanj te jame se je začela že pred točno 100 in petimi leti, ko je novinar in urednik Franc Pirc opisal popotovanje in raziskovanje jam okoli Rdečega Kala. In tudi Velike Vratnice. Takrat so na dno vhodne vertikale (cca 45 metrov) spustili novomeškega trgovca Franca Kendo. V vseh teh letih sta nastala dva načrta jame, ki sta skoraj popolnoma identična, nekaj skic, vendar temeljitega načrta celotnega objekta ni narisal nihče in tega smo se lotili tokrat. V soboto, 10. decembra 2011 se je zbrala štiričlanska ekipa z namenom izmeriti vse dele Velike Vratnice.

Spust v Veliko Vratnico.

Vhodno brezno.

Po spustu skozi mogočno vhodno brezno, stopimo na dno, prekrito s podornim kamenjem in z gruščem v globini 33 m. Pravzaprav je to velika polica, brezno se nadaljuje še 5 m nižje. S police je možen spust v spodnjo dvorano skozi lepo zasigano brezno. V spodnjo dvorano lahko pridemo tudi tako, da splezamo v kamin nad polico ter se po nekaj stopnjastih breznih spustimo na dno, kjer je najnižja točka brezna v globini približno 60 m.

Če splezamo v kamin …

... se po čudovito zasiganih stopnjastih breznih …

… spustimo v spodnjo dvorano.

Z dna vhodnega brezna se spustimo v lepo zasigano dvorano, v katero pridemo tudi skozi razpoko v steni vhodnega brezna, le da se skozi razpoko spustimo po zasiganem breznu do stropa dvorane. Splošno je vsa jama lepo zasigana, krasijo jo velike sigove kope, prekrasni kapniki in sigovi slapovi.

Jamo krase številne sigaste kope …

… ter sigovi slapovi.

Ob vsem tem je zanimivo še nekaj. V Veliki Vratnici so se dogajale številne jamarske akcije, v njej so prve korake zahtevnejšega plezanja spoznale številne generacije dolenjskih jamarjev ... Imeli smo reševalne vaje in številne kondicijske spuste. Po vseh podatkih pa ni niti ena ekipa v vsej zgodovini prehodila in preplezala vse rove te velike jame, ampak je to ob merjenju naredila šele naša ekipa. Ki pa je bila kot taka spet raznovrstna in govori tudi o velikem generacijskem potencialu kluba. Tako je bil najstarejši udeleženec akcije letnik 1949, sledi letnik 1959, potem letnik 1969, le najmlajši je glede letnice nekoliko odstopal in je letnik 1977.