Raziskovanje in druženje na Hinjah

12.10.2011

Jamarji iz Hinj so nas v nedeljo 9. oktobra 2011 ponovno povabili na raziskovalno akcijo. Na močno kraškem terenu okrog Hinj so našli nekaj novih vhodov ter nekaj polšen. Prišlo nas je šest jamarjev, z nami pa sta bila gostitelja Andrej in Franci iz Hinj. Razdelili smo se v dve skupini. Tričlanska ekipa, v kateri so bili Anže, Klemen in Gorazd, se je odpravila v brezno v bližini Andrejeve domačije z namenom širjenja ožine na dnu. Kmalu se jim je pridružil tudi Miha, ki je prišel nekoliko kasneje. Uspeli so razširiti ožino, a jih je po približno 7 m ustavila nova ožina. Druga ekipa, v kateri so bili Tom, Borivoj, Andrej in Franci, pa smo se odpravili raziskovati in meriti jame v okolici Hinj. Najprej smo se odpravili na območje nedaleč od Smuke ter raziskali izjemno jamo. A do jame smo morali premagati visoko žičnato ogrado, s katero so na tej in nasprotni strani ceste Dvor – Kočevje ogradili velika območja za lovišča. Za to je poskrbel Andrej, ki je na prikolico naložil lestvi, za vsako stran ograje eno.

Lestve so prav prišle za premagovanje visoke ograje.

Brezno ima tri vhode, od katerih sta dva prav mogočna. Spustili smo se na dno širokega prostora, tu je globina 28 m. Širok rov se strmo spusti v prvo dvoranico, splezamo v lepo zakapan rov, ki nas pripelje v čudovito zasigano dvorano, kjer lahko občudujemo vse lepote podzemlja. Po mogočni sigovi kopi se spustimo še 6 m nižje na dno velike dvorane z ravnim ilovnatim dnom. Tu se občasno pojavlja voda, ki najbrž prekrije dno dvorane. Dvorana je na najnižji točki jame v globini 43 m. Na nasprotni strani dvorane je ogromna sigova kopa, po kateri se povzpnemo do stropa dvorane, kjer je še 3 m dolg rov. Tu je tudi konec jame, dolge 83 m, ki po dolžini in lepoti zasluži ime Kraljica Hinj.

Tom se spušča skozi enega od vhodov.

Andrej občuduje.

Franci v lepo zasigani dvorani.

Odpravimo se do vznožja Svinjskega vrha, kjer sta dve jami in vsaka ima nekaj posebnosti. V prvo se skozi širok vhod lahko spustimo prosto na 10 m globoko dno. Tu je manjša dvoranica, iz katere vodi ozek »S« meander. Ko se splazimo čez, nas pričaka lepo zasigana dvoranica. Skupna dolžina jame je 22 m, globina pa 10 m.

Do lepo zasigane dvoranice moramo premagati ozek meander.

Le lučaj stran je drugo, mogočno brezno. Na dnu je velika dvorana lepo zasigana, konča se z lepo zasigano kamrico. Dolžina 30 m, globina 20 m.

Zasigana kamrica na koncu mogočnega brezna.

Onstran Hinj proti Prevolam se spustimo še v 17 m globoko enostavno brezno, kjer naj bi bilo ozko nadaljevanje za širiti. A je bila na dnu velika polivinilasta vreča z živalskimi ostanki, zadeva je precej smrdela, zato smo dobro vidno nadaljevanje ob »žaklju« pustili za drugič, ko bo manj smrdelo, seveda če ne bo še bolj zabasano z novimi smetmi.

Tom se je pripravil za širjenje, a je bilo, kar je bilo, crkovina namreč.

»Imamo še tri polšne za odpreti«, je pravil Andrej. In ker je bilo še dovolj časa, in ker so bile na kupu, se odpravimo do prve. Malo odmaknemo kamne, Franci zleze noter, a se konča z majhno, s kamni zasuto kamrico v globini 3 m. Sosednja je obetala nekoliko več. Bilo je potrebno odmakniti večjo skalo, zagozdeno v vhodu, zato smo jo navezali na vrv in poskusili potegniti ven, a nam ni uspelo. Zato smo jo razbili, Borivoj pa se je spustil prosto 3 m na dno. Konec, zasuto z ilovico, sicer pa lepo zasigano. Tudi s tretjo ni bilo uspeha, razširili smo vhod, Andrej je zlezel noter, a le 3 m, spet konec. Povrh pa najdemo lep vhod, a spet le 3 m. Kot zakleto, začarana globina 3 m, polšne so nas tokrat krepko premagale.

Trije so delali, eden pa le fotografiral.

Na akciji so sodelovali Anže Tomšič, Klemen Mihalič, Gorazd Plut ter Mihael Rukše, ki so širili na dnu Andrejevega brezna ter Andrej Jaklič, Franci Blatnik, Jože Tomšič in Borivoj Ladišić, ki smo raziskovali, merili, fotografirali ter odpirali polšne. Seveda je na koncu akcije sledila gostija in druženje, kot vedno v Hinjah.

Borivoj Ladišić