Na Lužah je luštno b'lo

5.7.2011

Urška in Franci Zupančič sta v soboto, 02. julija 2011 in nedeljo 03. julija 2011, organizirala tabor pri gozdarski koči Luža na Luški gorici, v srcu Kočevskega roga. Tabor je bil namenjen druženju, raziskovanju in dokumentiranju novih jam. Na vabilo smo se od jamarjev odzvali Andrej, Robi, Mojca in jaz. Dogodkov je bilo res veliko, so se kar vrstili (za vse detajlno opisati bi rabil veliko časa in prostora), zato bi bolj v telegrafskem slogu opisal potek, bo pa fotografij toliko več.

Po okusnem sobotnem jutranjem kofetu smo se Franci, Andrej, Robi in jaz odpravili v gozd proti Jazbecu ter se razdelili v dve skupini. Franci in Andrej sta se lotila širjenja vhoda v brezno in bila uspešna - raziskala sta 35 m globoko brezno, midva z Robijem pa sva raziskala sosednje brezno z globino 21 m.

Franci širi vhod v 35 m globoko brezno

Robi pred vhodom v 21-metrco.

Po uspešnem začetku smo se odpravili nazaj v smeri proti Luži do naslednjih dveh brezen. Žal sta bila Franci in Andrej neuspešna - preozko brezno se je na videz končalo na globini 5 m, tako da sta odnehala s širjenjem, midva pa sva raziskala 11 m dolgo poševno jamo. S terensko akcijo smo potem kar nadaljevali - Franci je pokazal več jam in nekaj polšen, potem pa smo se vrnili v bazni tabor na Lužah. Tam nas je pričakalo veliko povabljenih družinskih Francijevih in Urškinih prijateljev ter seveda polna miza vseh dobrot z žara, zelenjave, solat, peciva, pijač vseh sort …

Polna miza dobrot.

Po obilnem kosilu smo si vzeli nekaj počitka in prostega časa, ki smo ga različno zapolnili. Takoj smo se odzvali na Francijevo informacijo, da se pod pokrovom vodnjaka pri stalni luži zadržuje kača - najbrž gad. Jaz sem dvignil pokrov, Andrej je prežal s fotoaparatom ... In res, pod pokrovom se je grela kača, sicer ni bil gad - le belouška nemarna, a je dogodek takoj privabil gručo radovednežev, ki se jim je kača še nekajkrat pokazala, preden je izginila v eno od razpok vodnjaka.

Kača je!!!

Sledila je fuzbalska tekma, debeli proti suhim, visoki proti majhnim ali nekaj takega. Od naših se je tekme udeležil le Andrej, ki je bil vesel kot radio, ker je zabil dva gola. Sicer sta bila avtogola (enkrat po nerodnosti, drugič pa kar tako), a ni bilo pomembno - le da se je mreža zatresla. Končni rezultat je bil 3 : 2, za koga pravzaprav nismo vedeli, glavni golgeter pa je bil Andrej, seveda.

Andrej se veseli drugega avtogola.

Medtem sva z Robijem raziskala 18 m globok šaht, ki se je odpiral le lučaj stran od Luže. Pri tem nas je spremljala velika skupina udeležencev piknika, katerim sva demonstrirala varen in hiter spust v brezno, za kar sva pobrala dolg aplavz, le po vrnitvi ni bilo pri vhodu nobenega več, ker so se odpravili na pohod do Rdečega kamna. Le Mojca naju je počakala, s svojim prijaznim nasmehom.

Radovedni pohodniki pozorno spremljajo vsak gib jamarja.

Ko smo prišli nazaj do koče, smo se odločili, da prekinemo tekmo, kajti čakale so nas nove jame (tudi te so bile v bližini Luže). Mojca in Andrej sta raziskala ta globoko - izkazalo se je, da gre za 25 m globoko brezno, midva z Robijem pa sva raziskala dve 12 m globoki brezni.

Nasmejana Mojca na globini 25 m.

Po vrnitvi nas je ponovno čakala polna miza dobrot, po večerji sva se z Andrejem ob osmih zvečer poslovila. Naslednji dan, v nedeljo torej, sem se vrnil na kraj zločina, kje sta bila le Urška in Franci. Po dišečem kofetu smo se odpravili raziskovanju nasproti. Raziskali smo 24 m globoko in lepo zasigano brezno ter 13 m dolgo poševno jamo. Na terenski akciji je Franci pokazal še raziskano brezno ter dve neregistrirani jami.

Tu se odpira lepo zasigano in 24 m globoko brezno.

Pred vhodom v poševno jamo.

Brez žara tudi tokrat ni šlo, zelo so se prilegle golobice, ki jih je Urška mimogrede nabrala. V prijetnem razgovoru sem izvedel, da sta bili Urška in moja mlajša hčerka sošolki na gimnaziji. No, kje vse se krog poznanstev sklene. Mimogrede sem preveril, kako je s kačo, pa je tokrat ni bilo, nekdo pa je na pokrov vodnjaka napisal opozorilo PAZI KAČA. V popoldanskih urah smo pospravili in zaključili nadvse prijetno dvodnevno druženje, na katerem smo raziskali 9 novih jam. Hvala Urški in Franciju.

Raziskovali smo Urška in Franci Zupančič, Mojca Arlič, Robi Femc, Andrej Gašperič in Borivoj Ladišić.