Polšna v križišču

14.12.2011

V nedeljo, 11. decembra, smo nadaljevali že prejšnji teden začeto delo v Polšni v križišču. Vhod so našli kolegi že pred letom dni - iz njega je zelo močno pihalo, kar je dajalo obilo upanja. Širjenje je pred meseci začel že Srečko, prejšnji vikend pa sva ga nadaljevala s Tomom. Čeprav nisva pričakovala, da bova uspešna, nama je brez večjih težav uspelo razširiti vhod. S sabo pa nisva imela vrvi, vseeno pa sva uspela nabrati nekaj koščkov, da sem malo poškilil, kaj se skriva notri.

Napeto pričakovanje.

Tokrat pa smo se okrepljeni spustili v jamo, ki poteka ob manjšem lokalnem prelomu. Obeti so bili kar spodbudni, čeprav se je od nekje zadaj prikradla senca dvoma. Po nekaj metrih nas je zopet ustavila ožina, ki pa smo jo dokaj hitro razširili. Kar preveč lepo je šlo od rok. Za ožino je stopnja okoli 15 m, na dnu pa podorna dvorana. Malo nad dnom se pne skalni blok, ki ustvarja naravni most. Ob strani se jama nadaljuje v dve (drugo nad drugo) lepo zasigani dvoranici. Zgornja se zapre, v spodnji pa je Anže našel prehod naprej. Stlačil se je skozenj in šel raziskovat naprej. Ker je imel Tom precej dela s pregledovanjem in merjenjem dvoranice nad nama, sem se tudi jaz pridružil Anžetu. Prišla sva v lepo zasigan labirint med podornimi bloki, ki so bili po večini zaliti s sigo. Plezala sva dol, gor, levo, desno, pa spet gor, dol ... V glavnem je bilo kar treba razmišljati, od kod sva prišla. Pri pregledovanju sva našla ponvico, v kateri sta bili dve "gnezdi" mini belih biserčkov. Njihov premer ni bil večji od 1 do 3 mm. Pri spanju sva zalotila še enega malega podkovnjaka, ki se ni dal motiti. Našla sva še pijavki podobnega črva in nekaj mokric, Tom pa je našel drobnovratnika in rego.

Mini biserčki.

Kukuc.

Globoko dihaj pa pritiskaj!

Špagetki brez "omake".

Žal se je prepih in z njim nadaljevanje izgubilo nekje v podornem kamenju, ki pa ni nič kaj perspektivno za nadaljnje delo. Jamo smo izmerili in ji namerili 100 m poligona, višinske razlike pa je 33 m. Kljub večjim pričakovanjem smo bili na koncu kar zadovoljni. Jamarili smo Jože Tomšič, Anže Tomšič in Andrej Gašperič. Fotografirala sta Jože in Anže Tomšič. 

Andrej Gašperič