Raziskovalni tabor in zaključek tečaja

30.4.2009

Minuli vikend (ki v glavah udeležencev tabora še traja in traja), je minil. Za sabo je pustil polno jamo spominov ... Počutili smo se izredno zadovoljno, čeprav smo namesto hiše imeli šotor brez spodobne mize in stolov, brez tuš kabine, brez centralnega ogrevanja in štedilnika. Jedli smo kar na skalah in ob ognju. In samo tri dni smo preživeli v gozdu, pa smo se vrnili povsem prerojeni. Potem se človek vpraša, kaj v današnjem svetu delamo narobe? Mogoče je odgovor v tem, da ko častimo in ljubimo naravo, nam vrača srečo in veselje. Ko pa nanjo pozabimo, na nas pozabi tudi ona ...

Namen raziskovalnega tabora, ki je trajal od petka, 24. aprila, do nedelje, 26. aprila 2009 na Poljanski gori pred najglobljo dolenjsko jamo Čaganko, je bilo nadaljevati raziskave v tej najgloblji dolenjski jami in uspešno zaključiti tečaj s klubskim preverjanjem znanja za naziv jamar pripravnik. Tečaj je v soboto opravilo sedem članov (Jernej Šulc, Klemen Mihalič, Gregor Brulc, Zijad Taraniš, Davor Kacin, Tomi Malenšek in Franci Zupančič). Damijan Šinigoj je na izpitu opravičeno izostal.

Dostop do tabora ;-(

Tabor pri Čaganki.

Tečaj, ki ga je vodil Mihael Rukše, je trajal sedem aktivnih dni, v katerih so tečajniki spoznavali in se seznanili z zgodovino jamarstva na Dolenjskem in širše, osnovami vrvne tehnike, vozli in lestvicami, varovanjem jam, kraškimi pojavi, jamarskim katastrom, živalstvom v jamah, prvo pomočjo, z osebno in skupno opremo, varnostnimi normami in ukrepanjem v primeru nesreče v jami.

Zdravko predstavlja jamarstvo.

Tom razlaga dokumentiranje jam.

Irena in Frenk predstavljata nudenje prve pomoči.

Za potrditev pridobljenega znanja so se spustili v tri brezna in sodelovali pri odkritju novih podzemnih prostorov v Čaganki, v kateri raziskovanju še ni videti konca. V nekaterih delih jame so bili tokrat pretoki vode preveliki, da bi lahko raziskovali v njih, zato bo treba počakati na sušno obdobje. Kljub temu smo na novo odkrili in izmerili okoli 70 metrov jame, med katerimi kraljuje osem metrsko jezerce, ki leži v nizki rajski dvoranici, polno sigastih tvorb. Ker nas je bilo v jami hkrati preko deset, smo vanjo napeljali jamski telefon VOX, s pomočjo katerega smo imeli pregled nad dogajanjem v jami.

Andrej s tečajniki v steni Malisnice.

Borut in Jernej opremljata brezno za spust tečajnikov.

Tanja in Zdravko preverjata teoretično znanje tečajnikov.

Tom preverja poznavanje in izvedbo vozlov.

Dnevi, ki smo jih preživeli sredi gozda (in pod njim), so bili poučni za vsakogar. Nekateri so opravili klubski izpit, drugi so dodatno pridobivali izkušnje, tretji so se bolje spoznali ... Še posebno Čaganka ima sedaj kar nekaj novih prijateljev ...

Jože v novo odkritih delih Čaganke.

Zijad v novih delih.

Novo pridobljenih znanj in uspešnega zaključka ne bi bilo brez izkušenih jamarjev JKNM. V sklopu tečaja so tako sodelovali: Zdravko Bučar, Andrej Hudoklin, Andrej Gašperič, Jože in Anže Tomšič, Uroš Mervič, Jernej Tramte, Borut Ponikvar, Anton Tramte, Jože Stopar, Matej Ajdič, Primož Paterneš, Tanja in Mihael Rukše. Na raziskovalnem taboru so poleg zgoraj naštetih sodelovali še Srečko Vidic, Jože in Ana Stopar ter dva jamarja iz Jamarskega kluba Brežice (Andrej Olovec in Jure Tičar).

Zadnje dejanje: podelitev potrdil in jamarski krst (gospodar Uroš preverja vrvi).

Na koncu velja še posebna zahvala zdravnici družinske medicine Ireni Vester in Frenku Jenkoletu za odlično predavanje in prikaz prve pomoči.

Jernej Tramte

Dodatek 6.5.2009

Na taboru pri breznu Čaganka sva z Jernejem Tramtetom izkoristila zadostno število članov, ki so pomagali pri izvedbi tečaja in se podala na terensko iskalno akcijo. Med tavanjem po okolici je Jernej našel 3 jame. Ob vračanju v tabor sva naletela na Srečka Vidica in skupaj smo se odločili, da jih takoj dokumentiramo. Srečko je objekte lociral, z Jernejem pa sva jih raziskala in izmerila.

Prva jama - Tabor Čaganka 1 - se začne s poševnim 20 m dolgim rovom, ki ima deloma udrt strop, nato pa se prevesi v 10 m brezno. Na dnu je 15 m dolga dvorana s kadunjastim dnom. Blatno kamenje je kazalo, da voda v jami občasno tudi stoji, saj ne more požirati pretoka iz obeh strani dvorane, kjer so lepe zalite ponvice. Očarali so nas še lepo vidni žarki svetlobe, ki so si utrli pot v notranjost brezna.

Jernej pozira na poševnem delu v jami Tabor Čaganka 1.

Tabor Čaganka 2 je 11 m globoko brezno, ki ima na dnu premer 5 m. Jernej je preplezal nekaj metrov in v steni našel nekaj metrov dolgo kamrico, ki se žal zaključi. Iz dna vodi 25 m vijugast vsek, globok 4 - 5 m, ki je vodoraven vhod. V njem je nekaj mogočnih debel.