Meritve v okolici Semiča

20.10.2009

V nedeljo, 18. oktobra sva se z Antonom namenila v Belo krajino, kjer imava še precej neraziskanih jam. V Semiču sva pobrala Žana Stariho, novega navdušenca nad jamskim svetom, ki sem ga spoznal na dnevih Civilne zaščite v Novem mestu. Odpeljali smo se do Konjskega hriba v bližini Mirne gore. Tam smo raziskali stopnjasto brezno z globino 17 m. Brezno je dokaj lepo zasigano, v njem pa je že nekaj polivinila. Žan z lojtrcami ni imel težav, prav tako ne Anton z sluhom, saj ga je mladi jamar glasno opominjal, naj popušča. Naredili smo nekaj fotografij, "tamalega" pa pozabila krstit.

Žan in Anton pri Konjskem hribu.

Nato smo se odpravili v vas Štrekljevec, kjer sem pred letom na hribu pri vasi našel brezno, kjer po atlasih okolja piše Jama v Kopinah. Lani jeseni je iz nje močno smrdelo in tudi okoli jame je bila raztresena drobovina. Ker je sedaj pravi čas tik pred kolinami, sem se spomnil nanjo. Že na vhodu je dišalo po živalskem, vendar se nisem mogel odločiti, katera žival je to. Po 5 m rova, s premerom 1 m, se odpre lepo zasigana dvorana-razpoka, dolga preko 10 m in široka okoli 4 m. Stene so izjemno lepo zasigane, oblila jih je siga in nekje na sredi so nastale večje kope, ki predelijo dvorano na dva dela, ki se na dnu združita. Del jame pa sestavlja žlebičasta stena. Od lepot sem skoraj pozabil na tisto, kar sem šel pogledat. Spustil sem se še nižje, kjer sem dočakal, kar sem iskal - dno je na debelo nasuto s smetmi po vsej dolžini. Kravje lobanje, šasija od mopeda, ogromno PVC vrečk, mrhovina in kup gnilega krompirja, ki je posebej poživil vonj. Na dno seveda nisem stopil. Ustavil sem se slab meter nad smetmi, laser je hitro pobral mere, kompas pa smer širšega dela. Ker sem imel dovolj kuhinje "ala crkovina", sem se vrnil navzgor. Žanu sva zaradi globine oz. prekratkih lojtrc in smradu prizanesla. Globina brezna znaša cca. 30 m, dolžina pa 11 m. Kar sva spet pozabila, sva nato storila pri avtu. Kakor pravi stari rek: najlažje se je izživljat nad "tamladimi" in že je bridka vrv rezala ozračje prodi Žanovi riti. Nazaj grede smo skočili še na pijačo in se dogovorili, kam gremo prihajajoči vikend. Žan je bil za stvar, midva sva pa vedno za takšne in drugačne stvari.

Žan in Anton pri vhodu v Jamo v Kopinah.

Smeti v Jami pri Kopinah.

Jamarila sta Anton Tramte, Žan Stariha, jamral ter zadevo spisal pa sem Uroš Mervič.