Žlanik ob Kolpi

15.12.2015

Leta 2002 sem obiskal ter izmeril izvirno jamo Žlanik (8179) v Učakovcih ob Kolpi. To je 8 m dolga jama z nakazanim potopljenim rovom. Jamo smo 13. decembra 2015 ponovno obiskali potapljača Matej Mihailovski , Dejan  Zugelj ter spremljevalci. Matej in Dejan sta se potopila v sifon na koncu jame ter izplavala na začetku potopljenega rova, ki se odpira takoj za vhodom.  Nadaljevanje v tem potopljenem rovu je preprečevalo kamenje in skale na tleh ter nizek strop.

Jama se odpira le nekaj metrov od Kolpe.

Priprave na potop.

Pogled v notranjost jame.

Spremljevalna ekipa opazuje dejanje potapljačev.

Sledil je ponovni potop, tokrat so odstranili nekaj kamnov v ožini ter se prerinili naprej. Po 10 m potopljenega rova sta izplavala v manjšo dvigajočo dvoranico s poplavno ilovico na tleh. Dvoranica je dolga 7 m, konča se z dvema ozkimi in nizkimi nadaljevanji. Dejan se je prerinil v ozko nadaljevanje na začetku dvoranice in v nivoju vode. Ugotovil je, da gre za ozek meander, uspelo mu je preplavati 6 m rova, ki se na koncu zoži do neprehodnih dimenzij. Tako sta podaljšala jamo za 23 m.

Načrt Žlanika. Z rdečo so narisani novi deli jame.

Osvežilna kopel v mrzli Kolpi po končani akciji.

Pri preoblačenju ob avtomobilih na cesti nad Kolpo nas je obiskal domačin ter povabil na šnopček, kar sta premražena potapljača, prav tako tudi ostali, z veseljem sprejeli. Domačin je ponudil tudi rdečkasto pijačo, sladkastega okusa ter zahteval, da ugotovimo, za kaj gre. Ob večkratnih poskušanjih ter naštevanje vseh mogočih plodov jagodičevja, od sliv do kosmulj, sem končno prav jaz ugotovil, da gre za plod drena-drnulje v šnopsu. Razvnela se je  debata, tudi o ostalinah Kovačjega gradu, nakar je domačin prinesel spesnitev o ribičih in gradu ter lepih vilah.

Vsi udeleženci in vsa motorizacija po končani akciji.

Kulturno-degustacijski program pri domačinu.

Udeležili smo se Matej Mihailovski, Dejan Žugelj, Angelca Pajk, spremljevalke Neda, Lidija in Maja ter Borivoj Ladišić. Vse foto Borivoj, zato ga na fotografijah ni.

 

Dodatek [15.12.2015]

Nadaljevanje dneva ni bilo jamarsko obarvano. Vendar ker smo v klubu naravovarstveno ozaveščeni in imamo od države verificirano potrdilo, da delujemo v javnem interesu, kljub morebitnim pomislekom objavljamo neljubo nadaljevanje zgodbe. Po končani akciji nas je domačin peljal še do kopališča v Učakovcih, da bi nam nekaj pokazal, pri tem pa je bil nekoliko skrivnosten. In videli smo! Ob postavitvi žičnate ograje v Beli krajini se prebivalci sprašujejo in se bojijo, kako bo ograja vplivala na tamkajšnji turizem, kako bodo dostopali do vodnega vira in kaj bo ograja naredila živalim. Sicer vedno poudarjajo, da na teh območjih beguncev ni ter da ilegalno prečkanje onemogoča že sama konfiguracija terena. Žica je sestavljena iz kolutov, na katerih so nameščene ostre ploščice, podobne britvicam.  Poleg ljudi pa ta žica omeji tudi gibanje živali. Najbolj problematično je to za divjad. Čez Kolpo poteka večji migracijski koridor jelenjadi, divjih prašičev in vseh treh velikih zveri.  Živali s tovrstnimi ovirami nimajo nobenih izkušenj, kar pomeni, da bodo poskusile zlesti skozi njih, se tam ulovile in med poskusom bega zaradi ostrih rezil smrtno poškodovale.

Ograja je onemogočila dostop do kopališča.

Na priljubljenem kopališču v Učakovcih, ki je sedaj ograjeno z žičnato ograjo in nedostopno, se je zgodila smrt košute, ki se je zapletla v žico. Močna žival je v borbi za življenje raztrgala ograjo in v njej naredila precejšnjo odprtino. Še vedno ujeta v žico, ki jo je vlekla za sabo, je uspela priti še dobrih 10 metrov do obale Kolpe, kjer je izmučena in močno poškodovana utonila. O agoniji košute najbolj govorijo fotografije.

Pogled na ograjo in kopališče.

Odprtina v ograji.

Luknja v ograji sedaj omogoča prehod.

Košuta je vlekla žico za sabo ...

... do reke, kjer se je utopila.

Zadnja pot izmučene živali.

Le kaj je tega treba bilo? Presodite sami.

Borivoj Ladišić