Po roških puncah še trije mučeniki

10.6.2010

To nedeljo sva s Tončkom izkoristila za skok v Travni dol. V trgovini sva srečala še Franca, kjer smo spili še pivičko - malo iz navade in malo za pogum ter srečo. Nato smo lahko odšli na delo ...

Prvo brezence z globino okoli 8 m in dolžino 7 m sva hitro izmerila ter geolocirala - leži 15 m od ceste proti Travnemu dolu iz smeri Laz. No, hitro je za nekatere relativen pojem, saj najini kilogrami nočejo ravno v vsako luknjo in skozi njo. Dobra stran številnih kilogramov pa je ta, da imaš močan udarec! In tako se stvar na nek način zgliha s tistimi trlicami, ki jih je v klubu kar nekaj. Če bolje premislim, so razen naju pravzaprav vsi ;-)

Vhod v brezno, ki sva ga izmerila.

Dalje smo se napotili okoli 500 m zahodno od Travnega dola, da bi izmerili pred štirimi leti odprto okoli 20 m globoko brezno. Spet sem ga našel, kot običajno prvi: lep okrogel vhod premera dober meter, skalni globinomer ni dal ravno dobrega povratnega signala in tudi Tone je nekaj začel mencati pred vhodom, ko sem se po lojtr'cah spustil 4 m globoko na čep nasutja. Kjer je bilo prej zožanje se je stvar zabila. Nekaj sem poskušal še pobezati z vejo in nogami, vendar se dno ni hotelo udreti. Nauk te zgodbe: ne čakaj na maj, ker lahko pride zelo pozno.

Okrogel vhod, a po 4 m čep.

Okrasje v plitvem breznu.

Spakirali smo in se potrti pobrali. Najbolj pa je žrlo Tončka, ki se je pred leti trudil in odpiral vhod, ter brezno delno raziskal. No, po moji oceni bo potrebno kakšna ura ali dve in bomo nasutje odstranili - mogoče naslednjega maja.

Polšna pri lovski koči Pajkež se nam ni zdela obetavna, zato smo jo črtali, kamen nikamor ne pade, kompaktna skala in sklenili smo, starim cajtom v spomin, da jo bomo drugič ...

300 m zahodno od Travnega dola je v udorni dolini polšna, iz katere močno vleče. Nekaj smo začeli, skale se lepo lomijo, vendar razširitve ni bilo videti nikjer, zato kdor ima voljo, mu lahko posredujem lokacijo. Dobrih 100 m stran je bila druga polšna, globina okoli 10 m, po hitrem odprtju za dimenzije najmanjših … Naletela sva na kompaktno skalo, pod previsom je brezno. Problem je ta, da se skala ob udarcih samo iskri in ne poka ;-( Franci je vedel, koliko je ura in je šel raje jurčke nabirat, sam pa sem skoraj dušo pustil v skali, vendar brez uspeha. Še ena za drugič ... Naslednja polšna z imenom konzerva je v taki skali, da sem se raje takoj stran obrnil - vanjo so polharji metali konzerve.

Zadnjo zadevo v neki dolini so pred leti poširili do globine 3 m, čaka naju še poševni preboj okoli 1 m poševno v dokaj široko brezno. Spet bomo "jebali ježa", če se lahko tako izrazim. Sicer pa imava še nekaj odprtih zadev, ki naju še bolj vabijo, kot zgoraj opisane.

Nosili kramp, lomilko in macolo:Anton Tramte, Franc Vidmar in Uroš Mervič.