Novo mesto - Casola

24.11.2010

Udeležba na filmskem festivalu kratkega jamarskega filma in mednarodno srečanje jamarjev v italijanski Casoli 

Nekaj let se jamarski klub Novo mesto udeležuje mednarodnih srečanj v Italiji, vendar smo se prvič udeležili filmskega festivala kratkega filma o jamarstvu. Klemen Mihalič je poslal na tekmovanje svoj kratki film „Disko.” http:..www.jknm.si.si.?id=169

Pred odhodom nas je presenetil Jože Tomšič - Tom, ki nam je javil, da je v Adriji Mobil dobil na razpolago avtodom. Seveda smo malo zamaknili odhod, ker je bil avtodom še na servisu. Vendar se je izplačalo počakati, saj je štiri dni služil kot zanesljiv prevoz in streha nad glavo.

Na pot smo se odpravili 29.10.2010 ob 13:30 uri izpred prostorov Jamarskega kluba Novo mesto. Kmalu je sledil prvi in zadnji postanek v Sloveniji na bencinskem postajališču ob avtocesti. Napolnili smo rezervoar goriva in potolažili lačne trebuščke, ki so na začetku poti zlovešče ropotali. Pred nami je bilo še 600 km poti do cilja. Konec oktobra je dan že opazno krajši in seveda smo ugotovili, da ne bomo prišli do cilja. Prvo noč smo prispeli v Vicenzo ali točneje v Montebello, kjer smo se oglasili pri Tanjini teti Tini.

Skupinsko slikanje pred odhodom.

30.10.2010

Bujenje ni bilo problematično, saj je bil zvon v bližini dovolj glasen, da je prebudil Klemna in Uroša, ki sta ob 7. uri že hodila zunaj in se čudila vztrajnemu zvonjenju, prepričana, da ga nista naročila.

Končno smo se zbrali in odpeljali proti Casoli. Uroš, Klemen, Tanja in jaz. Sovoznik in navigator poti je bil Uroš, ki nas je vodil do cilja. Takoj za tem, ko smo našli parkirni prostor, smo srečali kolege jamarje iz Vicenze, ki so hkrati prišli v avtokamp. Prisrčen pozdrav ob Laškem pivu, Cvičku, ter Cocti, … Pogovorili smo se kako in kaj, seveda na kratko (italijansko, angleško in slovensko), saj nas je čakalo še razburljivo spoznavanje razstavnih prostorov in prireditev, ki so se vrstile na srečanju.

Srečanje s kolegi jamarji »GRUPPO GROTTE G. TREVISIOL - VICENZA« iz Italije.

Najprej prijave, nato iskanje, kje je dvorana za projekcijo filmov. Srečali smo še jamarje iz Slovenije, ki so tudi obiskali jamarsko srečanje in nadvse hvalili naš film, ki bo zagotovo zmagal. Seveda smo to že vedeli.

Prijavnica in smerokazi za ogled srečanja.

Sledil je ogled vseh filmov in resnično najdaljši in najglasnejše ploskanje je požel NAŠ film. Ponosno smo po filmu odšli v velik šotor, kjer smo se privoščili različne italijanske specialitete. Po obroku v velikem šotoru smo obiskali še razstavni prostor z jamarsko opremo. Veliko opreme in ugodne cene, hitro smo ugotovili, da imamo premalo denarja (klub velikemu znižanju), da si potešimo želje po novi opremi.

Stojnice v velikem šotoru.

Ker so dnevi v oktobru resnično krajši, se je hitro bilo stemnilo in že smo morali v šotor na koncert Slovenske zamejske skupine Kraški ovčarji (ime jim zagotovo pristaja). Začel se je "žur" do jutranjih ur, ki pa ni bil samo to, Vido Kregar, predsednik JZS – Jamarske Zveze Slovenije je obširno pripovedoval o pomembnih srečanjih, ki so se zgodila v tem dnevu – bilo je zanimivo. Zgodaj zjutraj sta se Klemen in Uroš naveličala poslušanja nostalgične Jugo glasbe, seveda smo odšli spat.

Vido Kregar, Irena in Aleš Stražar.

31.10.2010

Namen smo imeli obiskati eno izmed jam v okolici, vendar nas je ura nekako presenetila (prestavitev ure na zimski čas). Po končni ugotovitvi, koliko je v bistvu ura, je še ploha dežja odločila, da smo ostali v mestu in si šli ogledat še fotografske razstave. V pričakovanju večera se je čas vlekel počasi, denar pa kopnel.

Zopet se je oglasilo čudno ropotanje, ki je prihajalo iz naših treb ... Seveda smo odšli v avtodom in se pošteno in do sitega najedli slovenskih specialitet, ki močno prekašajo italijanske. No pa smo lažje počakali do napetega trenutka, ko je Klemen stopil na oder in vsem prisotnim jamarjem in gledalcem filmskega festivala razlagal motiv in garanje članov JKNM z najboljšim filmom na festivalu. Čakali smo samo še, da nam dajo nagrado in jo uberemo v šotor, da častimo za zasluženo nagrado.

Projekcija kratkih jamarskih filmov.

Žal so nas spomnili, da je podelitev pozno zvečer in da bo treba malo počakati. Uroš se je samo nasmehnil, da to ne bo težko, saj smo najboljši. Sam sem razmišljal, da pa morda žirija ne razmišlja enako, kar se je žal izkazalo, da sem imel prav.

Avtorji filmov predstavljajo svoje delo.

Napeto pričakovanje ob podeljevanju nagrad je bilo najhujše v tem dnevu. Samo glavne nagrade niso še podelili. V dvorani se je šepetalo: Disco, Disco, .... Klemen je že nabrusil pete in si v mislih pripravil veličasten zahvalni govor, najprej vsem članom JKNM, navdušenemu občinstvu in režiji. In prva nagrada gre: … v Italijo, točneje na Sicilijo.

Toliko obetov in na koncu vendar le zadoščenje, da smo predstavili odličen Klemnov film, ki ga bodo pomnili njegovi ustvarjalci in občinstvo ido konca svojih dni.

Klemen in Uroš po naporni noči.

Pijača ni imela več enakega okusa in hrana nam ni teknila. Odšli smo spat in se naslednje jutro ob močnem deževju odpravili proti Vicenzi in dalje proti domu.

01.11.2010

• Uspešno srečanje in lepa predstavitev kluba s pomočjo Klemnovega filma
• Spoznavanje nove opreme
• Nova poznanstva z jamarji iz tujine
• In obljuba, da se bomo še vrnili, da pokažemo, kaj znamo in zmoremo.
• Na koncu je zmagala dobra volja in prijateljstvo, ki pomeni več, kot materialna nagrada (le kdo bi gledal na materialne dobrine, ki so tako hitro minljive).

Odhod proti domu in nasvidenje 2011.

Na koncu zahvala Adrii Mobil za avtodom ter Tomu, ki je uredil, da smo ga dobili; upravnemu odboru, da bo odobril povrnitev stroškov; jamarjem iz Slovenije, ki so se udeležili srečanja in nas podprli; kolegom jamarjem iz Vičence, ki so nas povabili, da še kdaj pridemo in vsem, ki ste nas v duhu spremljali in nas bodrili, da zdržimo hud medijski in fizični presing.

Srečanja smo se udeležili Klemen Mihalič, Uroš Mervič, Tanja in Mihael Rukše.