Sedemstota jama

4.11.2016

Decembra lani sem v Kataster jam vpisal svojo šeststoto jamo. Leto je naokrog, v tem času sem vpisal dodatnih 100 novih jam, tako da sem minuli četrtek v Kataster jam vpisal svojo sedemstoto jamo, ki sem jo poimenoval prav tako – Sedemstota jama. Leži na Kočevskem v vznožju Somove gore, najbližje naselje pa je Onek.

Vhod v jamo je bila prvotno ozka luknjica, ki smo jo razširili toliko, da smo zlezli noter.

Vhod smo razširili le na prehodno dimenzijo.

Takoj za vhodom se odpira strmo padajoča dvorana, ki se razširi na 7 m. Na tleh je podorno skalovje, ki je povečini zasigano - tu je nastalo veliko kapnikov in sigovih kop. Tla se spuščajo 14 m do dna dvorane. Tu je višina do stropa 4,6 m in prav tu stoji vitek in prav toliko visok kapniški steber, povsod okrog pa rastejo številni kapniki.

Med številnimi kapniki izstopa na najnižji točki dvorane vitek in 4,6 m visok kapniški steber.

Vitek kapniški steber.

Sandi pod stebrom.

Dvorana se od dna nadaljuje navzgor 13 m, širina pa ostane enaka. Tudi tu je na tleh podorno skalovje, ki je skoraj v celoti prekrito s sigo, sigovimi kopami in kapniki. Bočne stene dvorane so bogato zasigane, prav tako tudi stop, s katerega visijo številni kapniki. Na vrhu dvorane se odpirajo 3 krajša rova, dolga 8,2 m, 3,8 m in 4,2 m.

Zanimive sigove oblike.

Od najnižjega dela dvorane se dvorana razširi proti severozahodu 7 m. V dnu te dvorane se odpira prosto preplezljiva stopnja, ki se prevesi v krajše stopnjo, za katero potrebujemo vrv. Spustimo se na dno 10 m dolgega prostora, ki je tudi bogato zasigan.

Jama je tudi v spodnjih delih lepo zasigana.

Ob zahodni steni se je odpirala ozka odprtina, ki smo jo morali razširiti za spust. Spustimo se 6 m na nekoliko blatni podor ter še 4 m na dno manjšega prostora. Strop je lepo zasigan, vendar se po stenah in tleh pojavlja blatna ilovica, kar je v nasprotju z zgornjimi prostori, kjer ilovico ne zasledimo.

Zadnji zasigani deli v spodnjih delih jame, tu se že pojavi blatna ilovica na tleh.

Sledi ozko brezno v dveh stopnjah – na vrhu vsake stopnje smo morali širiti ožino. Spustimo se 11 m globoko do neprehodne in blatne ožine, kjer je tudi najnižja točka jame v globini 38 m, dolžina jame pa je 91 m.

Jama je bogato zasigana, predvsem v zgornjem delu, kjer izstopa vitek in 4,6 m visok kapniški steber, kakšnega v dolenjskih jamah še nismo zasledili. Bile so potrebne tri akcije, da smo jamo raziskali do konca. Po končani raziskavi smo vhod prekrili. S tem smo želeli obdržati prvotno klimo v jami ter tudi, da ne bi nepridipravi hodili v jamo ter poškodovali izjemno kapniško okrasje. Raziskovali smo Srečko Vidic, Sandi Vidrih ter Borivoj Ladišić, ki sem tudi avtor fotografij.