Tečajniški obisk Pihalnika

26.5.2016

Na sončno nedeljsko jutro, 22. maja, smo si novopečeni tečajniki splanirali uriti svoje veščine in nabirati kondicijo v Pihalniku. Jama leži v bližini vasi Podturn, njen vhod pa se nahaja na cesti kar skozi kanalizacijski jašek. Naš vodnik je bil Klemen, ki je prvi vstopil v jamo in jo sproti še opremljal. Za njim sem šel jaz, za mano Sandi, nato Črt in nazadnje Andrej Jaklič.

Klemen je opremljal.

Črt je razopremljal.

Spust je potekal brez zapletov, vendar počasi, ker smo morali čakati, da nam Klemen opremi pot. Po 104 metrskem spustu smo prišli na najnižjo točko jame, kjer se vidijo sledovi nivoja jezera, ki nastane spodaj ob večjih nalivih. Jama je blatna. Zelo. Bolj kot Čaganka. Pot smo nadaljevali približno 50 m skozi ožine in podor navkreber in se priplazili do ogromne dvorane in kamina. Tu smo malo postali in se razgledali okoli. Pogledali smo vsako špranjo za morebitnim nadaljevanjem, vendar tega nismo odkrili. Edina pot bi bila po kaminu navzgor, vendar ta še ni opremljen. Obrnili smo se in se zarinili nazaj v ožino. V ožini smo vsi začutili močan prepih, kar nakazuje, da mora biti nekje dihalnik, ki omogoča kroženje zraka. Spet smo se znašli na spodnji točki jame, kjer sem si privoščil malico, ko sem čakal na vrsto, da se povzpnem ven. Seveda sem klobaso velikodušno ponudil tudi ostalim.

Pot navzgor je bila precej naporna, ker gre jama poševno navzgor in so tla ponekod prekrita z 20 cm ilovice, ki se je med plezanjem trgala in kotalila navzdol, nabirala na škornjih, in najhuje, na vrvi. Ker sta pred mano že šla Andrej in Sandi, sta mi pustila kar veliko blata na vrvi, jaz pa nič manj Črtu in Klemnu. Obe prižemi sem moral s prstom tiščati noter, da sta prijemali in vleči vrv spodaj iz prsne prižeme. Jama je res blatna. No, končno sem prilezel skoraj do vrha, ko sem začutil močan prepih, ki vre iz jame. Ko sem priplezal ven in se preoblekel, smo med čakanjem Črta in Klemna metali papirčke in listke v jašek in spremljali, kako jih odpihne ven. Pihalnik je res pihalnik. Ni kaj. Končno sta prišla na površje tudi Klemen in Črt, ki se je kar namučil z razopremljanjem. Je rekel, da to opravilo prepusti za naslednjič meni.

Oprema se pa v Klevevžu pere.

Na koncu pa se opere še jamarja, kakopak.

Andrej je vsakemu razdelil kos res finega štrudla. Ko smo ga jedli, smo se še dogovorili, da se naslednji vikend spustimo v eno izmed jam, ki jih pozna Sandi kar nekaj v Kočevskem rogu. Počasi smo se razšli, midva s Klemnom pa sva se odpeljala v Klevevž oprat opremo, kjer se nama je pridružil še Šini, ki je opral vrvi.

Aleš Cvelbar, Klemen Mihalič, Črt Bučar, Andrej Jaklič, Sandi Vidrih, Damijan Šinigoj, vsi JKNM

Aleš Cvelbar

Novice

4.11.2016

Sedemstota jama

12.8.2016

Kanin 2016

10.8.2016

Jama pri pesi

23.6.2016

Izpiti JZS

22.6.2016

Zipline za Zalo

5.4.2016

Romitovka

Arhiv po letih

› 2021

› 2020

› 2019

› 2018

› 2017

› 2015

› 2014

› 2013

› 2012

› 2011

› 2010

› 2009

› 2008