Čolnarjenje v Jami pri gostilni

3.10.2016

V novički Sistem Željnskih jam sem opisal raziskovanja v vodnih jamah pri Željnskih jamah. Največja jama, skozi katero teče Rudniški potok, ki je v preteklosti v te jame odložil velike količine premogovega prahu iz separacije v kočevskem rudniku premoga, je Jama pri gostilni. Tako so jo poimenovali raziskovalci, ki so jo obiskali daljnega leta 1965. Takrat je bila jama še prehodna, po njenem dnu je tekel potok. Jame pa niso registrirali. Zaradi akumulacije premogovega prahu, so se tla dvignila za nedoločeno višino, tako da je danes jama trajno poplavljena. Raziskava je možna le s čolnom. Jama ima kar 5 vhodov. Potok priteče v jamo skozi 5 m veliko odprtino, le 10 m stran je še večji vhod, pri obeh je takoj široko jezero. Sandi je pripravil čoln in odpravila sva se jamo raziskati in izmeriti.

Vhod, skozi katerega priteče potok v jamo, je širok 5 m. Foto Borivoj Ladišić.

Priprave na čolnarjenje. V ozadju je skalna stena, kjer sta vhoda. Foto Borivoj Ladišić.

Za vstop s čolnom je edini primeren večji vhod. Sandi je splavil čoln ter preveril če drži. Pozdravila naju je belouška, ki je odplavala mimo čolna v neznano. Potem sem se vkrcal še jaz in plovba se je lahko začela.

Pri prihodu naju je pozdravila belouška, ki je odplavala v neznano. Foto Borivoj Ladišić.

Pristan v večjem vhodu. Za vstop v čoln je poslužila večja skala na robu jezera. Foto Borivoj Ladišić.

Najprej sva izmerila do 30 m široko in 50 m dolgo jezero. Proti odtočnemu koncu jezera je rov, ki vodi na površje (dolg je 15 m), konča se s tretjim vhodom v jamo. Jezero se nadaljuje z vodnim rovom, sprva širokim 5 m.

Pogled z jezera na oba velika vhoda. Skozi levega priteče v jamo voda Rudniškega potoka. Foto Borivoj Ladišić.

Na nekaj mestih se vodni rov zoži do 2 m širine, potem spet razširi na 5 m. Sestop na obalo ni možen, le na nekaj mestih lahko vstopimo v suhe rove, ki se odpirajo v levi ali desni obali. Eden, ki je dolg 30 m ter bogato zasigan, pripelje na površje, to je četrti vhod v jamo. Vsekakor je vreden občudovanja 50 m dolg obhodni rov. V njega stopimo z blatne plaže, sestop na drugem koncu je zaradi strme stene, ki pada v vodo, skoraj nemogoč. Zato se moramo vrniti po isti poti do blatne plaže.

Vstop v enega od suhih rovov. Vsi suhi rovi so bogato zasigani. Foto Sandi Vidrih.

Vodni rov je po vsej dolžini bogato zasigan. Viseči kapniki so ponekod potopljeni v vodo, tako da nekoliko zožijo prehode. Le na enem mestu se vodni rov toliko zoži, da sva morala stopiti na blatno obalo, ki se je prav tu za malenkost razširila

Potopljeni mogočni kapniki ponekod zožijo prehod. Foto Sandi Vidrih.

Le na enem mestu sva morala stopiti iz čolna, ker je bil vodni rov preozek. Foto Borivoj Ladišić.

Nadaljevanje plovbe s čolnom je na koncu preprečila gosta »rešetka« iz potopljenih kapnikov. Tudi strop se tu spusti skoraj do vode. Vidi se slabih 15 m naprej, kjer je stropno okno. To je dejansko peti vhod v jamo. Rov v odtočnem rovu se za breznom konča že po nekaj metrih, kjer se strop spusti do vode.

Pogled na številne potopljene kapnike, ki so onemogočili nadaljevanje s čolnom. Foto Borivoj Ladišić.

Meritve so pokazale, da je jama dolga 351 m, od tega je bilo 212 m vodnega rova, 139 m pa suhih rovov. V vodi nisva opazile nobenih vodnih živalic, razen pijavke, ki sva jo spravila v kozarček. Sandi ima spravljenih že nekaj jamskih živalic, ki jih bo oddal biologom. Sandi je namreč pred kratkim z biologi obiskal nekatere bližnje jame in je z njimi v stiku. Ogled lepo zasigane vodne jame, posebej pa raziskovanje s čolnom ter plezanje med kapniki in stebri v suhih delih je posebno doživetje, ki sva ga doživela Sandi Vidrih in Borivoj Ladišić.