Očistili smo Schaffeichloch

6.4.2016

Čiščenje 20 metrov globoke jame Schaffeichloch pri Koprivniku je končano. Jama se nahaja tik ob cesti proti Planini in Semiču, nekaj kilometrov iz Koprivnika. Po grobih ocenah smo v jami pričakovali okoli 55 kubičnih metrov odpadkov oziroma okoli 8 ton. Po zaslugi močne ekipe in motoriziranega dviga s pomočjo dvigala z dvigalno roko in vitlom (HIAP) smo čiščenje končali že prvi dan (2. aprila), čeprav je zadnji dvig potekal praktično že v temi - načrtovali smo sicer dva delovna dneva čiščenja. Sedemnajstim jamarjem JK Novo mesto je uspelo napolniti 5 kontejnerjev različnih odpadkov – tehtanje je pokazalo da je bilo 200 kg kovinskih odpadkov in 6.340 kg mešanih odpadkov. Čiščenje je potekalo od zgodnjega jutra do pozne noči. V jami je bila ekipa sestavljena iz treh jamarjev, v jamo pa smo se skupaj spustili 25 krat – iz jame smo opravili 43 dvigov. Odpadke smo najprej dvigali s pomočjo kovinske košare v velikosti približno 1 x 1 x 1 meter, kasneje pa smo morali vse odpadke nalagati v plastične 200 litrske sode. Poleg različnih kovinskih odpadkov je bilo v jami zelo veliko plastične embalaže senenih bal ter drugih plastičnih predmetov, neverjetno veliko zavojev napolitank, gospodinjska oprema, Tomosov moped, dve gumi velikega gozdarskega traktorja, mrhovina v vrečkah ter drugo. Ostankov iz druge svetovne vojne nismo našli. Jamo smo očistili do skalnega podora.

Tomaž Grdin pripravlja dokumentarec o čiščenju jam in zato ima poseben privilegij: vožnjo na prečnici.

Kuhinja je bila naravnost odlična. Zanimiva pa so bila vprašanja glavni kuharici Jasni, ali je golaž pripravila doma in ga pogrela. Ne, skrivnost odličnega golaža ni le v dobri kuharici, mesu, sestavinah in vsem ostalim, ampak tudi v triurnem kuhanju na ognju. In veliki lakoti.

Gasilska slika dela udeležencev. Nekateri so v jami, drugi pa so svojo izmeno že končali.

V začetku so bili kosovni odpadki, potem pa se je čiščenje močno otežilo, saj so bili odpadki vse bolj stisnjeni in deloma že kompostirani. Ampak plastika je očitno nesmrtna.

Večje kosovne odpadke smo dvignili s kovinsko košaro.

Čiščenje jame je potekalo v sklopu projekta Life Kočevsko, cilj celotnega projekta pa je izboljšanje oziroma vzpostavitev ugodnega stanja habitata za šest tarčnih vrst in izboljšanje stanja 1 tarčnega habitatnega tipa ( človeška ribica - proteus anguinus).

Lani smo v okviru tega projekta pregledali onesnaženost 90 jam na območju Natura 2000 Kočevsko in 2,5 km pasu ob njem. Med identificiranimi in popisanimi 90 jamami jih je bilo 12 uničenih (običajno z zasutjem; od tega so 4 jame povsem zasute z odpadki), 59 onesnaženih (od tega 4 zasute z odpadki), 23 jam pa je čistih. V najbolj onesnaženi (Jama pri križu ob cesti na Rigelj) je kar med 500 – 1.000 kubičnih metrov odpadkov.

Spust košare v jamo je bil zaradi dimenzij jame nekoliko težji.

Na koncu je bilo mogoče nalaganje smeti le v plastične sode.

Umik med dviganjem. Miha Rukše in Borivoj Ladišić, ki ni le prvi med jamarskimi raziskovalci v Sloveniji, ampak tudi po letih starosti najbolj izkušen jamar.

Predstavljajte si, koliko časa bi porabili za ročni dvig tako velike traktorske gume. Najmanj eno uro, z dvigalom pa je bilo to opravljeno v nekaj minutah.

Ve se, kaj Šini najraje dela ...

Kot je povedal biolog Andrej Hudoklin, je stanje v podzemlju na širšem kočevskem območju dokaj problematično. Močno je na habitate vplival rudnik rjavega premoga v Kočevju, zelo močan vpliv pa je imela tudi svinjska farma in večje farme goveje živine, problematična raba gnojil in gnojevke ter številne močno onesnažene jame. V šestdesetih letih smo jamarji v nekaterih jamah beležili zelo velike populacije človeške ribice, celo od 2 do 4 osebke na kvadratni meter, danes pa jih v teh jamah praktično ni več in v podzemlju tiktaka mini ekološka bomba. Odlagališča v jamah imajo zelo močan vpliv na podzemne habitate, saj se skozi njih preceja in potem odceja v podzemlje močno onesnažena voda, tako da je tudi zaradi tega nujno očistiti najbolj onesnažene. Širše kraško območje Kočevskega je povezano tako s porečjem Kolpe, kot tudi reke Krke in je tudi zaradi širine vpliva samo onesnaževanje še toliko bolj problematično in je sanacija nujna. Kajti to vodo ne "pijejo" le človeške ribice, ampak predvsem mi. Izginjanje človeških ribic je zato močan opozorilni znak, da gre za zelo resno onesnaženje. Proteusi namreč živijo tudi do sto let in vidni padec populacije je resno opozorilo, ne le zaradi izginjanja podzemnih populacij, ampak tudi zaradi zdravja ljudi.

Palček Tom in smejoči Igor.

Z dobro ekipo in mehanizacijo se ne ustrašimo čiščenja nobene jame.

Ve se, kdo vse "skup" drži. Predsednik JK Novo mesto Zdravko Bučar.

Brez njega in njegovega stroja ne bi bili pol tako uspešni. Boštjan Jarc.

V drugem delu projekta so v okviru predmetnega javnega naročila predvidene storitve sanacije šestih onesnaženih jam, vključno z odvozom odpadkov. Tako je JK Novo mesto v soboto, 2. aprila, očistil jamo Schaffeichloch, naslednje leto pa bomo Malo Stankovo jamo vzhodno od Šalke vasi, ki je jama s stalnim vodnim tokom, dolga 147 m in globoka 10 metrov.

V projektu sodeluje tudi Društvo za raziskovanje jam Ljubljana, ki bo letos očistilo Vodno jamo 1 (dolžina 239 m, globina 6 m) in Vodno jamo 3 pri Klinji vasi (d – 32 m, g – 4 m), naslednje leto pa še Smetljivo (d – 26, g – 12) zahodno od Kočevja ter Oneško jamo (d 157, g – 50) vzhodno od Kočevja na Mali Gori.

Tomaž Bukovec

Novice

4.11.2016

Sedemstota jama

12.8.2016

Kanin 2016

10.8.2016

Jama pri pesi

23.6.2016

Izpiti JZS

22.6.2016

Zipline za Zalo

5.4.2016

Romitovka

Arhiv po letih

› 2021

› 2020

› 2019

› 2018

› 2017

› 2015

› 2014

› 2013

› 2012

› 2011

› 2010

› 2009

› 2008