Mišnica - slap v podzemlje

16.3.2016

Močne februarske dežne padavine so letos poskrbele za svojevrstno atrakcijo v ponorni jami Mišnica in na celotnem širšem območju Mišnic in Dobrniške doline. In pravo turistično zanimivost. Slap v podzemlje!

Mokremu januarju je sledil izjemno moker februar, ki je bil v dolgoletnem merilnem nizu rekorden tudi na merilni postaji v Novem mestu (183,1 mm). Posledica tega so bile tudi poplavljena polja v celotni Dobrniški dolini. Vrednost izkopanega jarka Žibrščice, ki se vije po celotni dolini od Stranja mimo Dobrniča ter Vrbovca proti ponornem območju Mišnic, se je ponovno izkazala. Predvsem pa smo lahko nazorno videli uspešnost dela krajanov Vrbovca in jamarjev JK Novo mesto. Če ne bi avgusta in septembra očistili ponorno jamo Mišnica, bi Vrbovec spet plaval tako, kot je jeseni 2010.

Razvoj prodora vode do brezna pa je bil zelo zanimiv. Voda je najprej prodrla do Dvojnega brezna (globina 9 m) in potem napolnila ogromno vrtačo za njim, hkrati pa se je začela razlivati na polju nekaj sto metrov višje proti toku. V petek zjutraj 19. februarja so bile že vse vrtače pred potjo, ki vodi do ponorne jame Mišnica, polne, vendar voda še ni tekla proti jami, ampak so predhodni požiralniki (v Dvojnem breznu in vsaj dva požiralnika med vrtačami) vodo sproti požirali. Razdalja od prvega ponora pri Dvojnem breznu do Mišnice, če sledimo površinskemu toku, je okoli 550 m.

19. februar 2016, 15.58: voda stoji v ponoru Mišnica.

19. februar 2016,16.03: Voda priteka po poti proti jami in se ustavi ob robu ceste.

Vse skupaj pa se je zares začelo dogajati v petek popoldne 19. februarja, nekaj minut pred 16. uro. K jami so prihiteli domačini in povedali, da prihaja voda in začeli odstranjevati še nekaj vej pred ponorom. Nivo vode v breznu, v katerega voda še ni tekla, je bil ob 15.58 približno na globini 12 m (208 m n.m.v.). Voda je v tem času že začela pritekati po poti in je ob 16.04 dosegla rob poti, ki jo je za nekaj minut zadržal, pet minut kasneje pa je že ustvarila prvi in drugi slap ter dosegla vodo v breznu. Sprva je tekla skozi manjši umetni prehod (cev) pred samo jamo in v slapu naprej, po dobre pol ure pa se je dotok vode tako povečal, da je voda padala čez skale v dveh skokih. Voda v breznu se je počasi dvigovala - njen najvišji nivo je bil slabih 10 metrov pod vrhom brezna. Z istim pretokom je tekla vsaj tri dni (točnega podatka o tem, kdaj je voda prenehala teči v Mišnico nimamo), nivo vode v breznu pa je ostajal stalen in je brezno vso vodo sproti požiralo.

19. februar 2016,16.05: Voda nadaljuje svojo pot proti jami.

19. februar 2016,16.08: voda na robu brezna.

19. februar 2016,16.11: Prvi slap.

19. februar 2016,Slap v jamo, zaenkrat še v zmanjšani obliki.

Nekaj dni po poplavah je voda odtekla, v breznu Mišnica pa je bila voda še vedno na dnu obzidanega brezna na globini okoli 20 metrov. Kot zanimivost pa poglejmo še nekaj nadmorskih višin. Mišnica je na n.m.v. 220 metrov, najvišji nivo vode pa je bil na okoli 208 – 210 m n.m.v. Po upadu vode dobra dva tedna kasneje je bil nivo vode še vedno na okoli 200 m, tekoča voda v res sušnem obdobju (na dnu brezna) pa je na nadmorski višini okoli 178 m. Jez hidrocentrale v Luknji pri Prečni pa je na 173 m n.m.v. Speleolog Ivan Gams je leta 1956 zapisal, da voda iz Mišnice verjetno ne gre v Prečno in da je veliko vprašanje, kam voda teče. Če vzamemo višino zadnjega nivoja 200 m in primerjamo s Prečno, ki je 28 m nižje, bi to bilo mogoče, če pa vzamemo najnižji nivo, ki je na okoli 178 m in razliko vsega 5 metrov za 8 kilometrov, kolikor znaša zračna razdalja do Luknje, pa je vprašanje. Vendar pa tudi te višine nakazujejo določene sklepe, ki pa jih bo potrebno potrditi z barvanjem.

19. februar 2016: Slap v polni moči. Kam greš voda?

4. marec 2016: Voda je še vedno na dnu brezna, stene očiščene.

Naj zapišem še nekaj besed o vrtačah na območju Mišnice. Dno velike vrtača za Dvojnim breznom je na n.m.v. 217 m, dno naslednje večje pa na 219 m n.m.v. Zanimiva pa je še ena vrtača in sicer 566 m JJV od Mišnice na območju Sararskih rup. Njeno dno je na 211 m n.m.v., kar je daleč najgloblja na tem območju, poleg tega pa je edina vrtača v smeri Podlipe, kjer stoji voda. Tudi vrtače na območju Gmajne, južno od ceste proti Podlipi, so višje ležeče, kar nakazuje, da tudi iz zahodne smeri teče voda proti Mišnici. 

Naraščajoča voda proti Mišnici.

 

Udeleženci: krajani, Zdravko Bučar in Tomaž Bukovec

Novice

4.11.2016

Sedemstota jama

12.8.2016

Kanin 2016

10.8.2016

Jama pri pesi

23.6.2016

Izpiti JZS

22.6.2016

Zipline za Zalo

5.4.2016

Romitovka

Arhiv po letih

› 2021

› 2020

› 2019

› 2018

› 2017

› 2015

› 2014

› 2013

› 2012

› 2011

› 2010

› 2009

› 2008