Jama Velika peč

22.9.2014

Redke jamske najdbe iz starejšega paleolitika kažejo na to, da je tudi neandertalec uporabljal nekatere oblikovalne predmete (fosile, školjke, kosti) kot talismane ali okrasje. Pred približno 35.000 let (mlajši paleolitik) pa so v Evropo prišli ljudje vrste Homo sapiens sapiens. S seboj so prinesli visoko razvito umetnost in nakit, izdelan iz živalskih zob in iz fosilnih ali recentnih hišic polžev in školjk. V Sloveniji je do nedavnega prevladovalo prepričanje, da loči slovenski mlajši paleolitik od evropskega popolno pomanjkanje umetniških izdelkov in nakita. Prve sledove umetniškega delovanja ledenodobnega lovca je v Potočki zijalki ugotovil Srečko Brodar leta 1935. Med kamenim orodjem je odkril koščene konice, ki so nosile vreze narejene s sileksom. Bil je mnenja, da so zareze izraz umetniškega udejstvovanja. Našel je tudi spodnjo čeljustnico jamskega medveda s prevrtanim kronskim odrastkom, ki je bila gotovo obešena na vrvici in je predstavljala lovsko trofejo ali amulet in je morda visela pred vhodom v Potočko zijalko. Podobno najdbo je leta 1891 odkril H. Freyer v Postojnski jami in sicer obdelano spodnjo čeljustnico jamskega leva. Neprimerno več možnosti za presojo starosti in kulturne pripadnosti nudijo podatki, zbrani pri izkopavanjih v Ciganski jami, doslej edini paleolitski postaji na Kočevskem. Mitja Brodar je v tej jami v letih 1971-1976 sistematično izkopaval in zbral poleg številnega paleolitskega orodja tudi fosilne ostanke pleistocenske favne. Med favnističnimi ostanki je našel tudi fragment obdelane zgornje čeljustnice kune ter cevaste kosti, ki imajo vrezane črte v obliki narobe obrnjene črke Y. V to skupino nakita lahko uvrstimo tudi obroček izdelan iz roga kakšnega cervida, ki je bil najden v Babji jami.

Kronološko je najstarejša najdba prevrtanega zoba iz jame Velika peč pri vasi Kostanjek v Zasavju. Leta 1989 ja Draško Josipovič s študenti arheologije v jami izkopal sondo široko 2 x 1 m in globoko 2 m. V globini 1,5 do 1,75 m so odkrili kostne ostanke jamskega medveda, nekaj kremenovih orodij ter prevrtan kočnik nedoločljivega kanida, morda šakala. Zob je imel na spodnjem delu korenine umetno izvrtano luknjo in je nedvomno služil kot nakit. Ker je bil zob odkrit skupaj s fosilnimi ostanki jamskega medveda, se najdba uvršča v konec srednjega ali prvo polovico mlajšega wurma. Vse te podatke sem dobil v članku Vide Pohar in Draška Josipoviča Nakit iz Paleolitskih in mezolitskih najdišč Slovenije, ki je bil objavljen v periodiki Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji, vol. 20, 1992.

Ker jama Velika peč ni evidentirana v Katastru JZS, kar pomeni, da ni registrirana, sem se odločil, da jo poiščem. Odpravil sem se na navedeno območje, a brez pomoči domačinov ni šlo. Opisali so mi grobo lokacijo jame, kar me je pripeljalo do zelo strmega pobočja nad potokom Brestanica, ki se imenuje Velika peč. Strmo pobočje je prehajalo v komaj prehodne skalnate pečine. Plezal sem po izohipsi pobočja kakih 100 m, potem sem se povzpel za približno 10 m ter se vrnil nazaj ... Opisan vzorec sem nato ponovil večkrat. Po dve urnem plezanju sem končno pod najvišjo skalno steno opazil veliki vhod v jamo.

Vhod je široka odprtina.

Vhod v jamo se torej odpira v vznožju najvišje skalne stene strmega pobočja Velika peč nad potokom Brestanica. Pobočje je izredno strmo, ponekod navpično. Tu raste gosti listnati gozd, dreves je vseh vrst. Zelo gosta podrast otežuje prehod. Vhodna odprtina je velika 4,6 x 2,9 m. Formirana je ob vzdolžni razpoki, ki je dobro vidna v steni nad vhodom ter v vhodnem rovu.

Jama je nastala ob vzdolžni razpoki, ki je dobro vidna ob vhodu in v vhodnem rovu.

Takoj za vhodom prečka rov mogočna razpoka. Ob njej sta v levi in desni steni krajša rova, v stropu pa je 6 m visok kamin. Rov je širok 3 m, strop pa se postopno zniža do 1 m višine. Na tleh je suha ilovica, v kateri so lisice skopale nekaj svojih lisičin. Za vhodom so še sledovi arheološke sonde.

V ilovici vhodnega rova so lisice skopale nekaj lukenj.

Za vhodom so še vidni sledovi arheološke sonde.

Po dobrih 10 m zavije rov bolj proti vzhodu, a zadrži enake dimenzije. V desni, severni steni se odpirata dva kratka rova, dolga dobra 4 m, v katerih je tudi nekaj podornega skalovja.

Načrt jame.

Plazimo se naprej po suhi ilovici po vseh štirih še 15 m. Tu se strop še bolj zniža, tla se nekoliko spustijo. Po trebuhu se lahko splazimo še nekaj metrov, kjer se strop spoji z ilovico in se jama, dolga 30 m, konča. Sige v jami skoraj ni, nekoliko je zasigan strop v notranjosti jame, proti koncu je na stropu tudi nekaj majhnih kapnikov. Od vhoda do konca jame je na tleh le suha ilovica, nekaj podornega kamenja opazimo v dveh stranskih rovov.

Jama je bila izrazito suha, tako da je bila ilovica na tleh suha. Nekaj kapnice pušča na suhih ilovnatih tleh mokre temne madeže.

Nekaj sige je na stropu rova. Kapnica pušča na suhih ilovnatih tleh mokre temne madeže.

Na akciji sva sodelovala Angelca Pajk in Borivoj Ladišić.

Novice

10.11.2014

Suša

24.9.2014

Brestanka

18.8.2014

Kanin 2014

25.6.2014

Čar neznanega

19.5.2014

Jamarski izpiti

29.3.2014

Jamarski tečaj

22.1.2014

Na Jazbecu

Arhiv po letih

› 2022

› 2021

› 2020

› 2019

› 2018

› 2017

› 2016

› 2015

› 2013

› 2012

› 2011

› 2010

› 2009

› 2008