Čaganka - On the record

21.5.2014

No, pa imamo od nedelje, 18. maja tega leta, uradno izmerjeno globino in dolžino vseh do sedaj odkritih novih delov Čaganke, ki se jih je v Srečkovi beležki nabralo za nekaj listov. Bil je že čas, da naredimo konec ugibanjem in si potešimo radovednost. In tudi smo!

Priprave.

Zjutraj smo se še malo lovili, a smo se ujeli pri bivaku in okrog 9. ure dopoldne krenili novim delom naproti na dveh najbolj oddaljenih koncih jame. Ker so bližji in bolj suhi novi deli v Južnem rovu, smo se najprej zapodili tja, sicer bi še vedno ostali neizmerjeni.

Razlog, zakaj najprej v južni rov.

Srečko, kot glavni merilni mojster in Anže, kot glavni asistent, sta se lotila meritev. Miha in Andrej pa sva pregledovala teren in iskala morebitna nadaljevanja. Ker se je najino delo končalo prej, sva odšla naprej proti najnižji točki na drugem koncu jame. Andrej sem se na okoli 340 m globine lotil preopremljanja, ker pa sem imel mašino samo "na žgance", torej sem bil brez hiltija, sem po dveh pritrdiščih obupal. Blato, vlaga in firbec po novih delih naredijo svoje. Vmes sta pridrvela še Srečko in Anže z laserji in ostalimi napravami ter nadaljevala z meritvami proti najnižji točki.

Glavni merilni mojster, ...

... in njegov asistent.

V meandru, na slabih 400 m smo se zopet srečali in poslovili do dna. Spodaj je Miha že pretaknil večino novih delov in opravil še nekaj foto posnetkov. Ko me je zagledal, me je bil zelo vesel. Potreboval je namreč nekoga, da bi mu držal dodaten fleš. V jami je namreč precej temno. Pa pozer mu je tudi manjkal. Sva se lotila fotkanja, tako da me je kmalu začelo zebsti v roke. Poziranje je namreč mukotrpno, ker ne smeš ničesar početi, sicer je na sliki "preveč" jamarjev. Na srečo so prej kot jaz opešale baterije in sva zaključila. Pa merilca sta tudi že prišla.

Prehod v galeriji in ...

... nadaljevanje.

Miha je nato iz borše potegnil jagode, ki jih je prej nabral. Kje, nam ni zaupal. Smo jih pa z veseljem v najglobljih delih jame pomlatili. Po okrepčilu so se nadaljevale meritve in pregledovanje. Na trenutno najnižji točki, ki je v rovčku na koncu suhe galerije Kalahari, smo poizkusili s kopanjem, da bi prišli še naprej, a nas je ustavila skala, ki pa zahteva malo trše orodje, kot je lopatka.

Jagodni na dnu Čaganke?

Skratka spodnji deli so zelo navdušujoči, saj so stopnje spet večje, galerije pa so prostorne in suhe. Smo razmišljali, da bi poleti, ko bo spet vroče, organizirali turnir v Beach Volleyball-u. Si zamislite zagorele mladenke v bikiniju na dnu Čaganke? Brrrrrrr.

Še ena umetniška za skomine.

Največja možnost nadaljevanja poleg nekaj vprašajev v galerijah ostaja v aktivnem meandru, kjer se združita dva (trenutno) manjša vodna tokova. Bo pa delo na tej globini kar zahtevno, saj bo že priti do tja čez vse te ožine in meandre kar zahtevno, sploh pa potem povratek nazaj. Vendar, kolikor poznam nas Dolenjce, bo jama zagotovo potegnila ta kratko.

Prehod iz meandra v galerije.

Portret Anžeta von Čaganka.

Zadovoljni in prijetno utrujeni smo iz jame prišli ob 10 uri zvečer. Šini nas je že čakal z dobrotami z žara, ki smo jih z veseljem pohrustali.

Še gasilska na plaži.

A ja, še meritve, kar vas verjetno (poleg Beach Volley-a) najbolj zanimajo. Uradna globina Čaganke je trenutno 448 m, poligona pa je 1800 m in kot že rečeno, pri tem zagotovo ne bo ostalo.

Sodelovali smo: Srečko Vidic, Anže Tomšič, Mihael Rukše in Andrej Gašperič.