Čaganka - nova odkritja - proti 450 m

12.5.2014

To soboto, 10.maja, je v sklopu kluba potekalo kar nekaj aktivnosti. Miha je predstavljal klub in jamarske raziskave v Bosni na dogodku Srbskega kulturnega društva Novo mesto. Andrej in Primož sta v vlogi sodnika sodelovala na tekmovanju Fire Combat v Žužemberku. Zato sem s težavo iskal sotrpina za delovno akcijo v Čaganki. Prejšnji vikend smo dva dni besno grizli meander na dnu in manjkala je samo še ena akcija za prebitje ožine. Ker smo imeli za soboto v planu še eno akcijo, smo Hilti pustili kar na dnu. Nato pa je v petek zvečer začelo deževati in ni prenehalo vse do sobote popoldne. Ker se je v takem vremenu nemogoče prebiti do dna, smo reševalno akcijo Hiltija prestavili na ta vikend.

Na srečo pa nas je v začetku tedna kontaktiral Matic iz DZRJ Ljubljana, ki je iskal ravno pravo animacijo za svojega gosta Yurija, ki živi na Švedskem in je za nekaj dni prišel na jamarski dopust v Slovenijo. Ker "ljubljanske" jame na Pokljuki zaliva voda zaradi talečega se snega, nas je poklical in vprašal, če se nam lahko pridruži. Ponujeno roko sem z veseljem sprejel in dogovorili smo se za delavno akcijo v soboto. Pridružila sta se nama še Teo in Špela, ki sta si želela na safari za pijavko in ostalimi jamskimi zverinami. Za pospravljanje šotora, ki je zaradi dežja ostal postavljen še po taboru, so se javili Šini, Tico, Dejan in Jasna. Ko so vse pospravili, so se odločili, da gredo še malo pogledati v nove dele v Južnem rovu. Tam so stikali za možnimi nadaljevanji in kmalu se je Dejan zaril v podor, nadaljeval pa je Šini, ki je prilezel 15 metrov daleč. Podor je podoben kot v Gorenjskem nadaljevanju, potrebna pa bo kakšna akcija premetavanja kamenja. Po končanem raziskovanju so se vrnili ven in pripravili mesno pojedino za vse garače.

Take barve sige v Čaganki nismo vajeni (novi deli v Južnem rovu).

Ostali smo se proti dnu odpravili že malo prej. Z Maticem sva se takoj zapodila v širjenje meandra, kmalu pa se nama je pridružil še Yuri. Teo in Špela sta potegnila manjkajočo žico za jamski telefon, potem pa sta začela stikati za živalmi in postavljati pasti za preučevanje jamskih hroščev.

Teo in Špela bosta čez kakšen mesec preverila, ali se v Čaganki skriva kakšna nova zverina.

Kmalu smo prebili ožino in se spustili nekaj metrov v novo stopnjo, kjer nas je čakala še ena, vendar krajša ožina. Hitro smo jo pretolkli in se spustili v približno 10 metrsko stopnjo. Jama se tam nadaljuje v dokaj širokem meandru, po katerem smo prišli nekaj metrov daleč. Tam se je meander zožil, iz leve pa je dobil nov pritok vode. Nad tem mestom smo opazili okno, kamor smo splezali in se znašli v horizontalnem fosilnem rovu, ki je tekel pravokotno na smer meandra. Takoj smo se zapodili raziskovat nove dele, kmalu pa so sledili navdušeni vzkliki, saj so se rovi razvili v dimenzije, kakršnih v tem delu jame nismo navajeni. Raziskali smo nekaj dvoran, kratkih stopenj in rovov. Ocenjujemo, da je dolžina novega poligona okoli 200 metrov.

Hidracija je pomembna. Ljubljančani ostajajo zvesti rdeči barvi napitka.

Trenutno globino ocenjujemo na 450 metrov, vendar so to samo ocene, saj je zadnja izmerjena globina pri 364 m. Za uradne podatke bomo morali počakati merilno ekipo, ki se bo dela lotila naslednji vikend. Po vsej verjetnosti je glavno nadaljevanje jame v meandru, saj se vsi novi deli stekajo v to smer.

Čeprav je Yuri Rus (levo), je bil čisto zadovoljen tudi z zeleno barvo napitka.

Torej, dolenjska jamska kraljica se še vedno nadaljuje!

Udeleženci: Yuri Schwartz (Rusija), Teo Delić, Špela Borko, Matic Di Batista (DZRJ Ljubljana), Dejan Šenet, Jasna Šinigoj, Damijan Šinigoj, Matija Gašperšič, Klemen Mihalič (JKNM)

Foto: Damijan Šinigoj