Jazbina za uvod v novo leto 2021

3.1.2021

Evo, začelo se je tudi novo jamarsko leto. Že skoraj tri desetletja ga pričnem s tradicionalnim obiskom Jazbine pri Podturnu, da preštejem netopirje. Zunaj usrano vreme, zunanja temperatura v plusu, v jami kot vedno, toplo. Žal sem pozabil kupiti ključavnico za vhodna vrta, ki je bila lani odžagana. Sledi kažejo, da je vhodni rov v zadnjem kovid sprehajalnem obdobju kar pogosto obiskan, na srečo naprej zaradi ožin ne rinejo. Bo pa treba vrata zakleniti najkasneje spomladi, ko se pod stropom za vrati naseli občutjiva porodniška kolonija južnih podkovnjakov. Pozimi so prezimujoči mali in veliki podkovnjaki zbereje v končni kapniški dvorani.

Tokrat me je že v vhodnem rovu pričakalo presenečenje: širokouhi netopir, ki ga v jamah redko opazimo, pa še prav nizko se je nastavil za lep portret. Pozornost pritegnejo tudi z vodnimi kapljicami prekrite kolonije jamskih bakterij zlatega in srebrnega leska. Gremo dalje, v jami poznam že vsak grif, poševni erozijski rov je suh, tako da ni problema. Skrbi me le, če se bom lahko prerinil skozo vse bolj ozek prehod v kapniško dvorano. Komaj, komaj. Naslednjič vzamem s sabo kakšno špico, da ga malo obdelam. V dvorani vse po starem, veliki podkovnjaki v treh gručah, mali pa posamič. Če je malih podkovnjakov več kot običajno, je prezimujoča gruča velikih podkovnjakov letos zaskrbljujoče majhna, le okoli 100 jih naštejem, trend padanja je še vedno prisoten! Pozdravim še par otrplih krastač pod stropnim breznom in domov.

Stena, posrebrena z jamskimi bakterijami.

Širokouhi netopir, ki ga v jamah ga redko opazimo.

Andrej Hudoklin