Odvodnica predzadnjič [5]

18.11.2015

V soboto, 14.novembra, smo se po dolgem času zopet odpravili v Odvodnico. Čeprav smo priča lepi in suhi jeseni, je v jami teklo kot po navadi. S Tomom sva se izmenjujoč zagrizla v ožino, ki nas heca že dalj časa, Anže je za nama preopremljal oz. zamenjal nekaj dotrajanih vponk ter ploščic. Poznalo se je, da smo že uigrana ekipa, tako da je delo lepo steklo. Sprva se je na delovišču skala pomešana s sigo nekoliko upirala, a na koncu vendarle popustila. Še nekaj kozmetičnih popravkov in »Predor Markovec« je bil naposled prehoden.

Pred vstopom.

Tlaka v "Markovcu".

Za spust v nove dele sva se odločila z Anžetom. Ker pa smo na površju pozabili fixe, sva se pač znašla, kakor sva se v dani situaciji znala in za pritrdišča uporabila bolj ali manj uporabne roglje ter kapnike. Spustila sva se v dve novi stopnji, potem pa…konec, nepreklicen konec. Jama se je zaprla, kar tako, kot bi nekdo tlesknil s prsti in škodoželjno izustil – to je to.

Predor prehoden.

Tom je medtem že pospravil kramo in odbrzel proti površju, midva sva pa še kar zijala v tisto ozko razpoko in se nisva mogla načuditi. Eno leto garanja in potem v zahvalo dobiš to… Nekaj sva sicer metala kamenčke v tisto žalost od razpoke v upanju, da bo kateremu uspelo najti pot navzdol, a temu ni bilo tako. Pospravila sva še midva in krenila za Tomom.

Doseženih 150 m.

Načrt Odvodnice.

Ni kaj, jama se je torej dokončno zaprla. Razočarani pretirano nismo bili, kajti globina 150 m le ni tako slaba, da bi vihali nosove. V prihodnjih dneh oz. tednih sledi še razopremljanje in s tem zadnje dejanje.

Sodelovali: Jože Tomšič, Anže Tomšič ter Srečko Vidic

P. S. Odvodnica ima sicer kratko, a pestro zgodovino. Zgodbo smo pisali v nadaljevanjih: prva, druga, tretja in četrta.