Mišnica - kam za vraga teče vsa ta voda?

19.10.2015

Raziskovanje Mišnice se zaradi zadnjega dežja letos počasi zaključuje, ampak še vedno smo ujeli enega zadnjih primernih vikendov za ponoven potop in raziskovanje. Ter kar je še pomembnejše, tudi za ponovno merjenje jame, rezultati pa so kar veliko presenečenje.

Ampak pojdimo kar po vrsti. Na dveh fotografijah lahko vidite, kako veliko delo smo opravili s čiščenjem. Na prvi vidite klin in zatrep, ki je le malo pod klinom in razpoko, na drugi fotografiji pa je odprt prehod. Jamo sta merila Zdravko Bučar in Jošt Bukovec, skupna globina do Velikega jezera pa je 48,52 m. Po dosedanjih meritvah pa je bilo le 41,5 m. Do te razlike je verjetno prišlo zaradi računske napake prvih merilcev na akciji maja leta 1952 in 1956 (zapisnikar in avtor meritev ter skic je bil Marjan Richter, na drugi pa Ivan Gams). V zapisniku opisuje: "V Veliko jezero z desne priteka izpod skal močan potok", kar pomeni, da je bila gladina vode takrat in sedaj enaka.

Čep pred čiščenjem ...

in očiščeno nadaljevanje. 

V jezero se je ponovno potopil Uroš Ilič, tokrat z velikimi jeklenkami in večjo zalogo zraka. Potopil se je do globine 36 m, to pomeni, da je jama globoka kar 84 metrov. V jami smo naredili 21 vizur in 22 točk, dolžina celotnega poligona je 183,17 m, skupna horizontalna dolžina jame pa je 151,44 m. Če dodamo še podvodni del, znaša dolžina jame kar 430 metrov in to Mišnico postavlja za najdaljšo jamo v občini Trebnje. Višinsko razliko do vode smo omenili, zanimiva pa je groba ocena prostornine jame, ki znaša kar 1596,73 kubičnih metrov.

Uroš se je tokrat potopil trikrat. V odvodnem kanalu se sifon spušča do globine 36 m, nato pa se dviguje in po približno 150 m dolžine in dvigu za 20 m še vedno ni preplavan. Smer kanala gre proti vzhodu, med potopom pa je krenil v mrtev kanal, v katerem ni več čutil tekoče vode. Kalnost vode je bila še večja kot ob prvem potopu.

Transport opreme.

Priprava opreme.

Drugi potop je bil v severni pritočni sifon. Preplaval je dva sifona in se po približno 120 metrih ustavil pred tretjim. Vodni tok ni globok, najgloblji je drugi sifon in sicer 10 metrov. Večinoma časa je plaval po površju, v bistvu pa gre bolj za vodni rov s skalami.

Tretji potop je bil potop v Malo jezero, ki pa je prinesel razočaranje. Kljub temu, da se je zdelo, kot da na drugi strani slišimo kapljanje vode, je po dobrih desetih metrih naletel na zasut sifon, ki zapira nadaljevanje. Strop se sicer nekajkrat dvigne nad vodo, vendar le za slabih 10 cm.

Uroš med potopom.

Transportna ekipa.

Ilič je informativno meril tudi temperaturo vode in sicer dotočnega sifona, ki ima kar 12 stopinj Celzija. To pomeni, da voda ne teče dolgo časa pod zemljo, kar je nekoliko nenavaden podatek. Temperaturo južnega dotočnega potoka ni meril, temperatura vode v odtočnem sifonu pa z globino pada, kar pomeni, da sta druga dva pritočna toka bolj hladna. Ob obisku leta 1956 (Ivan Gams, Franc Velkavrh, Nada Čadež, A. Horvat, Andrej Baraga) so merili tudi temperaturo vode, O₂ (16,3 mg/l), pH (7,4), celokupno trdoto (14,0 Ntº) in karbonatno trdoto (13,2 Ntº) ter CaO (79,7 mg/l), temperatura vode pa je bila 9,8 º C.

Gamsa je zanimalo predvsem to, kam teče ta voda, ki jo je po sedanjih raziskavah res veliko. Ocenil je, da povezave med Mišnico in ponornimi jamami v Globodolu zagotovo ni, prav tako pa je zapisal, da verjetno ne gre v Prečno. Je pa na koncu dodal, da je res veliko vprašanje, kam se steka potok iz Mišnice, s tem da je takrat operiral s podatkom, da je gladina vode na višini 178,4 m, jez v Luknji pri Prečni (pri hidrocentrali), kjer izvira voda, pa je na višini 173 m. Sedaj pa dodamo še novi podatek o globini gladine Velikega jezera, to je 48,52 m. Gamsova ekipa je namerila globino 41,55 m, pomeni to, da je nivo vode še sedem metrov nižje, torej na 171,4 metra, kar odpira še večjo neznanko. Ob vsem tem moramo dodati, da podvodni tekoči vodi sledimo tudi na začetku podvodnega toka v Novakovi jami pod Knežjo vasjo in v izvirni jami Žibrščica pri Dobrniču.

Potapljaške akcije se bodo verjetno nadaljevale spomladi, v zimskem času pa bo treba še dodatno preiskati področje in poiskati dihalnike ter nove poti v podzemlje celotnega področja okoli Mišnice in to v smeri Vrbovca, Podlipe in očitno tudi Dobrave. V smeri Podlipe bo treba s kopalnimi akcijami poizkušati v Gmajnski jami 1 in 2 (ko stoji voda v vhodnem breznu Mišnice, je voda tudi v obeh jamah) ter v zasutem brezno sredi travnika na Kavcah.

Gmajnska jama 1.

Gmajnska jama 2.

Zasuto brezno na Kavcah.

V smeri proti Vrbovcu je perspektivno kopanje v Dvojnem breznu (Požiralnik na Mišnicah), kjer ob visoki vodi prav tako privre voda iz podzemlja. V smeri Podlipe sta locirana že dva dihalnika – najperspektivnejši je na dnu velike udornice, kjer se po pripovedovanju domačinov občasno sliši šum vode.

Požiralnik v Mišnicah.

Pozicija okoliških jam.

Morda za konec še podatek o količini vode v Mišnici. Ekipa Ivana Gamsa je leta 1956 ocenila, da znaša pritok vode z juga okoli 8 do 10 l/s, pritok iz smeri Vrbovca je močnejši, tu pa je še tretji, kar bi potem po zelo laičnih in grobih ocenah pomenilo, da znaša pritok vode v Veliko jezero v Mišnici med 30 in 40 litri na sekundo. Kam za vraga teče vsa ta voda in to je vprašanje za geografe, geologe, biologe in druge strokovnjake. Vprašanje za njih in še večje za nas jamarje.

Uroš Ilič, Dare Hribar (oba JK Krka), Jošt Bukovec, Peter Gliha, Primož Paterneš, Zdravko Bučar in Tomaž Bukovec.