Čaganka - predstavitev v Bistrici

21.1.2015

V petek, 16. januarja 2015, smo člani JKNM na željo Alenke Lakner, lastnice najboljše gostilne v Bistrici pri Črnomlju, pripravili predstavitev najgloblje jame v jugovzhodni Sloveniji – Čaganke. Kljub temu, da je od odkritja jame leta 2008 minilo že več kot šest let, je zanimanje nejamarjev zanjo naraslo šele v zadnjem času. Ne dolgo nazaj je Srečko Alenki prinesel načrt jame, ki ga je nalepila v glavno sobo. Večina gostov ni mogla verjeti, da se taka jama nahaja v njihovi bližini. Zavedni Črnomaljci pa so bili še posebej veseli podatka, da se vhod v jamo odpira le slabih 25 metrov od občinske meje med Črnomljem in Kočevjem. Torej je jama rekorderka njihova! To je spodbudilo krajane krajevne skupnosti Dobliče, da nas povabijo, da Čaganko predstavimo na praznovanju občinskega praznika v Črnomlju, ki bo potekal od 18. do 20. februarja 2015.

Z Alenko smo se dogovorili, da bomo pripravili »suho probo« za to predstavitev en mesec prej za njene prijatelje in simpatizerje jamarstva na Poljanski gori. Dogovorili smo se, da bo Srečko predstavil odkritje jame in raziskovanje njenih starih delov, s Šinijem pa bi predstavila nova raziskovanja. Do Alenke smo se pripeljali malo pred dogovorjeno uro in pripravili vse potrebno. Za šankom so se že ogrevali Dare, Urbi in Tone, ki so imeli namen z nami naslednji dan obiskati Čaganko. Na predavanje je že čakalo nekaj ljudi in bil sem čisto zadovoljen z obiskom, saj sem pričakoval kvečjemu 5 ali 10 obiskovalcev. Potem pa so pred samim pričetkom začeli ljudje kar kapljati in na koncu se je nabralo okoli 50 poslušalcev.

Število obiskovalcev nas je presenetilo, saj je zmanjkalo vseh stolov v gostilni.

Takega števila res nismo pričakovali in v grlu se mi je naredil kar mali cmok. Pa vendar smo predavanje vseeno pripeljali uspešno do konca, ko je sledil še čas za vprašanja poslušalcev. Presenetilo me je tudi to, da so nam postavili veliko vprašanj in da jih jame in jamarstvo izredno zanimajo. Po svojih močeh smo se trudili odgovoriti na vsa zastavljena vprašanja, kar nismo rešili v uradnem delu, pa smo preselili v neformalni del druženja za šankom. Alenka nas je po koncu vse nagradila še z odličnim divjačinskim golažem. Res imeniten zaključek druženja v Bistrici.

Ker smo hoteli biti kar se da učinkoviti, smo petkovo predavanje združili s sobotno akcijo v Čaganki, zato smo se po predavanju odpravili v bivak, kjer smo se »spočili« za akcijo. Kot sem že omenil, smo se z Daretom, Urbijem in Tonetom dogovorili, da si ogledajo nove dele Čaganke do trenutnega dna. Priključil se jim je še Marč, ki prav tako še ni bil na dnu. Srečko in Šini sta se namenila nabiti še nekaj železnih stopnic v novih delih, Miha, Anži in jaz pa smo odšli na dno, da bi prebili nadaljevanje v Kalahariju. To nam je tudi uspelo, vendar je takoj za tem nadaljevanje prehoda preozko in bo potrebno še malo skopati. Smo pa tudi tokrat čutili kar znaten prepih, ne glede na vremenske razmere zunaj jame. Miha se je po tem odločil, da se vrne domov, saj ga je naslednji dan čakalo celodnevno smučanje, midva z Anžijem pa sva nadaljevala delo še v končnem meandru pod Kalaharijem, kjer nas tudi čaka kar nekaj dela.

Testiranje nove pridobitve: jamski telefon francoske izdelave, ki je veliko bolj praktičen od dosedanjega »voxa«.

Vmes sta se pripeljala tudi Tico in Dejan, ki sta prišla samo malo pretegnit zakrnele ude in sta se za kondicijo spustila do globine 150 metrov. Akcija kot celota žal ni postregla s kakšnim posebnim uspehom, vendar smo tega pri Čaganki že navajeni. Obnaša se namreč kot kakšna vzvišena mladenka, ki potrebuje veliko pihanja na dušo, da nam odkrije malo stegna. Na srečo smo mi dovolj vztrajni, da jo bomo na koncu prepričali, da se vsa razgali …

Nadaljevanje meandra pod Kalaharijem.

V prihodnjih dneh pa pričakujemo tudi izpoved Toneta, ki bo opisal svoje doživljanje Čaganke. Neuradno naj še povem, da je Tone našemu Andreju Jakliču izmaknil rekord najstarejšega jamarja na dnu Čaganke, saj ga je s svojimi 63 leti prehitel.

Pogled Urbija pove vse ...

Dare čestita Tonetu za rekord.

Za zaključek pa še dva filmčka, ki ju je Anže posnel z GoPro kamero:

Kalahari, januar 2015, Čaganka.

Meander pod Bivakom II, Čaganka.

Fotografije: Damijan Šinigoj in Anže Tomšič

Zahvala gre Tomu, ki nas je prišel pričakat pred jamo in nam postregel z odličnimi klobasami.  Na predavanju smo bili sicer prisotni naslednji člani JKNM: Peter Štangelj, Borivoj Ladišić, Marjan Grah, Srečko Vidic, Damijan Šinigoj in Klemen Mihalič.

V soboto smo v jami garali: Dare Hribar, Urban Slana, Tone Oberstar (vsi JK Krka), Marjan Grah, Srečko Vidic, Damijan Šinigoj, Anže Tomšič, Jože Tomšič, Miha Rukše in Klemen Mihalič (vsi JKNM).