Mišnica - veliko čiščenje

25.8.2015

»Leta 2010 je voda poplavila skoraj celo vas in naredila ogromno škode in takrat smo začeli razmišljati, da moramo nekaj narediti za boljše odtekanje vode. Skrbela nas je tudi neograjena ponikalnica Mišnica, kamor se steka voda iz vse doline. Najprej smo o tem spregovorili krajani in potem še na svetu krajevne skupnosti Dobrnič, sedaj pa smo tukaj in bomo skupaj z jamarji očistili jamo,« je pripovedovala Melita Jarc iz Vrbovca pred jamo Mišnica minulo soboto. V akciji čiščenja so sodelovali jamarji, krajani, gasilci, Državna enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, na koncu pa še Protibombna enota specialne enote policije. Zaradi vsega in tudi zaradi uporabljene tehnike bi lahko celotno akcijo označili kar kot vzorčno…

Dobrniška dolina je svojevrsten kraški fenomen. Nekaj deset metrov pod površjem teče potok Žibrščica, na površju pa so okoli leta 1929 vrezali umetno strugo, ki naj bi ob poplavah poskrbela za hitrejši odtok vode v požiralnik Mišnica med vasjo Vrbovec in Podlipa, katerega so razširili in obzidali do globine 25 metrov. Danes spust v Mišnico ni več mogoč, oziroma je jama globoka le dobrih 20 metrov, čeprav je skupna globina 41,55m. Nadaljevanje in sam požiralnik je namreč zasut s smetmi.

 

Richterjev načrt Mišnice iz leta 1952.

Jamo je leta 1931 registriral domačin biolog Jože Lazar, leta 1952 so jo dokaj dobro raziskali v dveh odpravah člani DZRJ Ljubljana, novomeški jamarji (Iztok Vilič, Zdravko Bučar, Ivan Lukšič, Tomaž Bukovec) pa so bili leta 1986 zadnji, ki so prodrli do njenega dna. »Tistega spusta ne bom nikoli pozabil. Najprej sem se ob spustu na dnu 20-metrskega obzidanega brezna skoraj do pasu vdrl v vamp krave, spodaj pa smo zato, ker nismo imeli čolna, vodni tok raziskovali s pomočjo traktorske zračnice, kar pa se ni najbolj obneslo. Zadnji naš obisk je bil leta 1995, ko smo vodni tok pregledali s plavanjem (Bukovec), vendar površine pod vodo zaradi preslabe luči nismo najbolje raziskali. Tako da podzemni tok ostaja izziv za jamarske potapljače,« je pripovedoval Zdravko Bučar, predsednik Jamarskega kluba JK Novo mesto.

Izbruh vode iz jame

Jeseni 2010 je v velikih poplavah voda zalila celo vas Vrbovec in velik del Dobrniške doline. »Z bratom Matejem sva odšla do Mišnice gledat kaj se dogaja. Povsod je bila voda, nenadoma pa je iz brezna navzgor nekaj metrov visoko bruhnila voda, nato se je naredil vrtinec in voda je počasi začela upadati, midva pa sva jo ucvrla, kar so naju noge nesle,« je opisoval zanimiv dogodek Uroš Blažič. Ponorna jama je bila zamašena, potem pa se je pod silo vode vdala prepreka in ves ujet zrak v podzemlju je kot balon bruhnil navzgor. Predvsem zaradi poplavnih težav cele doline in strahu pred tem, da bi kdo padel v jamo, so krajani Vrbovca začeli razmišljati o tem, kaj storiti. O nujnosti ukrepanja so se dogovorili tudi na svetu KS Dobrnič, Melita Jarc je potem poklicala Igorja Perparja, člana JK Železničar, ki so leta 1996 že poizkušali očistiti jamo, vendar so zaradi prevelikih količin odpadkov obupali. Jama je speleološko zelo zanimiva, poleg tega pa so odpadki tudi prava ekološka bomba, saj se voda iz Mišnice verjetno steka v Temenico v Luknji pri Prečni. Perpar jo je usmeril na JK Novo mesto in vse skupaj se je začelo bliskovito dogajati ob vzporedni akciji JKNM, krajanov Vrbovca in KS Dobrnič, s manjšimi sredstvi pa je priskočila na pomoč tudi občina Trebnje. Po starih jamarskih zapisnikih je v jami več neeksplodiranih min in zato so jamarji zaprosili za asistenco Državno enoto za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi in sta se akcije čiščenja udeležila tudi vodja De NUS Igor Boh in pirotehnik Gregor Dežman.

Pirotehnika pripravljena na akcijo.

»Leta 1942 se je partizanom v vasi prevrnil voz poln minometnih min. Naravnost v vaško lužo. Mine so bile pakirane po tri v pločevinastih škatlah. Nekaj časa so se tam valjale, potem pa smo jih odpeljali do Mišnice in zmetali vsaj deset škatel v jamo,« je pripovedoval 78-letni Jože Kaplan, tako da so tudi zaradi njegove pripovedi jamarji zaprosili za asistenco De NUS.

Tovornjak z dvigalom

V vasi so se zelo dobro organizirali in praktično je iz vsake hiše pri akciji sodeloval vsaj en član. »Iz občinskih in sredstev KS smo nabavili hrano in sestavine, ženske so potem doma pekle in kuhale, moški pa so tukaj pri jami,« je pripovedovala Melita Jarc. V akciji je tako sodelovalo več kot 50 krajanov in 9 jamarjev JK Novo mesto. Največja težava pri takem čiščenju je izvlek odpadkov. Jamarji navadno dvigamo smeti s pomočjo sodov in vrvne tehnike, v Vrbovcu pa so naravnost idealno rešili tudi to težavo. Samostojni podjetnik Boštjan Jarc (krovstvo, kleparstvo) ima namreč dvigalo hiap in na roki nameščen škripec z vitlom, tako da je 800-litrsko 'kiblo' spustil z roko dvigala direktno v brezno in jo potem dvignil ter samo premaknil nad traktorsko prikolico v katero so potem stresli vsebino. Plastiko in kovinske odpadke so takoj ločili v drug zabojnik, zemljo in kamenje pa so odpeljali na bližnjo deponijo.

Zelo uporabna kibla.

»Dobrniška dolina se zelo razvija, seveda pa tudi nas spremljajo različne težave. Ena izmed njih so tudi poplave, saj ob večjih padavinah kljub kraškemu terenu voda poplavi več vasi, Artmanjo vas, Presko, Korita, Vrbovec in še nekatere. Tudi zato smo skupaj s krajani Vrbovca organizirali to akcijo. Nujno pa bo postoriti še marsikaj. Vodno gospodarstvo oziroma Ministrstvo za okolje in prostor mora poskrbeti za organizirano čiščenje površinskega umetnega kanala Žibrščice, ob tem pa je potrebno urediti še ponorno jamo. Sedaj smo, oziroma še bomo, skupaj z jamarji naredili ogromno delo, pred jamo pa bi bilo potrebno obzidati deset ali malo več metrov daleč strugo in namestiti večje rešetke, ki bi zadrževale naplavine. Če ne bomo tega naredili, se bo jama čez nekaj let spet zaprla, škoda zaradi poplav pa bo vsakokrat presegala investicijo v to ureditev,« je pripovedoval Darko Glivar predsednik KS Dobrnič.

Delo v jami.

Mine

Jamarji so se spuščali in iz ponora se je dvigovala kibla za kiblo. JK Novo mesto (www.jknm.si) ima okoli 70 članov, kot pa je povedal predsednik kluba Zdravko Bučar imajo več ekip, ki so sposobne najtežjih del tudi pol kilometra in več pod zemljo. V minulih letih smo očistili že več jam po vsej Dolenjski, letos pa se bomo lotili še Male Vratnice v hribu Ostri vrh nad Dobrniško dolino. Leta 2009 smo skupaj s KS Dobrnič očistili izvir Žibrščice v vasi Stranje, 2012 pa je naš član Franci Zupančič iz Železnega organiziral čiščenje Novakove jame pod Knežjo vasjo, kjer smo na globini 20 metrov prišli tudi do aktivnega vodnega toka. In tudi tam opazili človeške ribice. Čiščenje Mišnice je zelo zahtevno zaradi velike količine zbite zemlje in odpadkov, tako da nam to delo brez dvigala zagotovo ne bi uspelo,« je pripovedoval Zdravko Bučar. V akciji je sodelovalo 9 jamarjev, ki so se v brezno spustili 17 krat, delo pa je potekalo vse bolj počasi. Razlog? Zaradi pričakovanja min so bili jamarji vse bolj previdni pri kopanju. Na površju sta se nekoliko dolgočasila oba pirotehnika, potem pa je iz jame prišlo obvestilo. »Mine.« Jamarji so se umaknili iz brezna, v ponor pa ste se spustila pirotehnik Gregor Dežman in jamar Klemen Mihalič, ki je bil v vojski inženirec. »Moram priznati, da mi je bilo od začetka kar malo tesno. Gregor je odkopaval mino za mino, ko pa jih je bolj očistil, je povedal, da imajo nameščene vžigalnike, kar nas je nekoliko presenetilo, mene pa malo prestrašilo, saj smo pričakovali neoborožene. Potem je našel še eno čudno 'cev',« je pripovedoval Klemen. Minometne mine 81mm nemške izdelave (kot je rekel Boh, dokaj nevarne in nepridvidljive) sta zložila v kiblo in so jih potem previdno dvignili, v dveh dvigih pa so na površje spravili 8 minometnih min in 'čudno cev' za katero se je izkazalo, da gre za 90 mm rusko letalsko granato.

Del izvlečenih neeksplodiranih ubojnih sredstev.

Uničenje

Na površju pa je že tekla druga akcija. Vodja De NUS Igor Boh je preko Centra za obveščanje aktiviral policijo za zaščito in gasilce PGD Dobrnič ter zaprosil za asistenco proti bombno enoto Specialne enote policije, saj je bilo zaradi relativno pozne ure potrebno mine čim prej uničiti v bližini najdbe. Ker so bile oborožene, ni bil mogoč daljši prevoz, če pa jih ne bi uničili takoj, bi morali ob njih postaviti celonočno varovanje. Dobrniški gasilci so se v trenutku organizirali, poklicali na pomoč gasilca z rovokopačem in izkopali na osamljeni jasi dve jami ter pripeljali več starih gum za dodatno zaščito nad fugasami, potem pa so še organizirali širše zavarovanje prostora, kjer so potem pirotehniki razstrelili mine.

Priprave na uničenje.

Čiščenje še ni končano in jamarje, krajane ter pirotehnike delo še čaka, vse skupaj pa sedaj poteka pod strogim vodenjem pirotehnikov, kajti pričakujejo še več min. Delo gre naprej, mi pa, kako smo že rekli na začetku: akcija, ki lahko služi kar kot vzorčna…

Odpadki: Iz jame smo potegnili 16 kibelj odpadkov, kar znese 4 traktorske prikolice blata, kamnov in kosti, 2 kubična metra komunalnih odpadkov in 500 kg odpadnega železa.

Odvoz izvlečenega materiala.

Število spustov: v jamo smo se skupaj z domačinom Jožetom Smoličem in pirotehnikom Gregorjem Demšarjem spustili 17 krat.

Sodelujoči jamarji: Klemen Mihalič, Anže Tomšič, Andrej Jaklič, Robert Femc, Mojca Arlič, Miha Rukše, Primož Paterneš, Zdravko Bučar (vodja akcije) in Tomaž Bukovec.

*Besedilo je prirejeno po članku v Nedeljskem dnevniku z dne 26. avgusta 2015.

 

Dodatek 27.8.2015

Izvleček iz uradnega poročila vodje DeNUS Igorja Boha:

Glede na dosedanje aktivnosti pri čiščenju brezna Mišnica predlagam:

  • da se z aktivnostmi nadaljuje kot do sedaj, ob tem da se vključi reševalno službo, ki nudi asistenco Jamarskemu klubu Novo mesto;
  • da so na kraju izvedbe zagotovljena pomagala in strojna oprema (kot do sedaj);
  • da se zagotovi ustrezne pogoje za posredovanje in izvajanje aktivnosti DeNUS, glede na pričakovane količine NUS sredstev v breznu (prevoz sredstev na mesto za uničenje, asistenca SE OPZ, delovni stroj).

Pri izvedbi dosedanjih aktivnosti bi izspostavil, da izvedba DeNUS brez odlično organiziranih prebivalcev lokalne skupnosti, pripadnikov PGD Dobrnič (ki so izvajali priprave na uničenje in zavarovali območje uničenja) ter nenazadnje Jamarskega kluba Novo mesto, ki je odlično organiziral čiščenje brezna in pomoč DeNUS pri odstranitvi najdenih sredstev, odstranitev, prevoz in uničenje NUS, navedenega dne v izvedbeni obliki ne bi bilo mogoče. Zato izrekam spoštovanje in zahvalo, ter se priporočam za sodelovanje tudi v bodoče.