Kanin 2015 – Vstala Primorska

2.9.2015

Brezno Vstala Primorska se nahaja nad Starim Skalarjem, točneje 400 m SV in 200 m višje od sistema Mala Boka - BC 4. Vhod v brezno se je našel jeseni 2014, bil je zaznan močan prepih v jamo, kar pomeni potencial. Junija letos se je začelo na njem intenzivno delati, tako da je globina pred letošnjim taborom znašala 100 m, brezno pa se je nadaljevalo v neprehodnem meandru, ožini, ki je bila ocenjena na dolžino 10 m. Tekom tabora se je v njem zvrstilo nekaj akcij, neprehodni meander se je zmanjševal in ostalo ga je le še dobre 3 m, zadaj za njim je odmevalo. Vseskozi pa je bil v njem zaznan močan prepih. Glede na močan prepih in pa dejstvo, da se iz vhoda vidi lopata nad vhodom v BC 4, ter »Malo Boka«, se je intenzivnost raziskav s strani Božota in Roberta osredotočila na Vstala Primorska.

Jutranje priprave. Foto: Jože Tomšič.

Da spoznaš mojstre na akciji in da tudi izmenjaš izkušnje, sem se v petek, 21. avgusta, odzval njihovemu povabilu k skupni akciji. Tako smo se malo čez sedmo uro Božo, Robert, Mitja in jaz dobili v Gozdecu. Žal je manjkal Claudio, ki je zbolel. Po poti do vhoda je debata potekala v jamarskem slogu, tako sem dobil info o odkritju vhoda in ostale informacije, smo se pa tudi Švedinj in ostalih ženskih jamarskih ekip dotikali - kaj človek vse ne izve. Že smo bili na stari mulatieri pred/pod Starim Skalarjem, po kateri se del poti nadaljuje. Zanimivo je, da je na poti do brezna nekaj fascinantnih vhodov, za katerimi se skriva kar veliko globinskih metrov, ki pa niso registrirani. Ta del tako rekoč sploh še ni pregledan.

Robert in Tom pri vhodu v Vstala Primorska. Foto: Bogomir Remškar.

Vhod v Vstala Primorska se skriva za malo večjo gmoto kamna, ki je poleg rova oziroma prehoda na cca -100 m najbolj »moteč« dejavnik, kar pomeni, da je brezno zelo tekoče, večji šahti, ki dopuščajo prav lepe spuste. Smo se domenili, da bo Božo malo preopremljal, mi trije pa poizkusili čim bolj razširiti tiste tri metre meandra. Delo je potekalo rutinsko, izmenjavali smo si svoja mnenja, smo pa imeli problem, kam odmikati nalomljeno kamenje. Tako je padla ideja, da razširimo eno ožinico, za katero se je zdelo, da je za njo kar nekaj prostora, kamor bi lahko odmikali. In glej ga vragca, za špranjo sta bili dve manjši stopnji, kateri sta nas popeljali do prehoda v večje brezno. V nadaljevanju smo se dve uri trudili s prehodom in uspelo nam je. Za ožino je bilo brezno večjih dimenzij, ki pa se je žal končalo z novim preozkim meandrom, ki pa je še malo zavijal povrhu. S polnim optimizmom in napraskanimi novimi desetimi metri globine smo brezno zapustili in si čez ene tri ure v Črni ovci obljubili, čim preje spet.

Na akciji smo sodelovali: Mitja Mršek, Bogomir Remškar, Robert Rehar in Jože Tomšič - Tom.

Prehod, kjer še kamenje pada počasneje. Foto: Robert Rehar.

Ta čim preje se je zgodil že v nedeljo, 30. avgusta 2015. Ista ura, ista lokacija, samo tokrat se je Robertu in meni pridružil še Claudio, ali pa midva njemu, prej slednje. Glede na poznavanje Kanina s strani Claudia in vsake špranje, lej tamle je vhod, -90 m šusa, se splača, pa tamle, …, smo bili na en, dva, tri pred vhodom. Razdelili smo si opremo in se že spuščali na -110 m. Namen tokratne akcije je bil spopasti se z meandrom, tam kjer smo obstali dober teden nazaj. No to ni čisto točno, kajti v sredini tega tedna sta meander grizla že Rok Stopar in Robert. Pridna, ampak ostalo je še dovolj. Tokratno širjenje je koordiniral Claudio, prava poezija, …, samo kdor sodeluje z njim na akciji, ve, kakšna znanja ima Claudio.

Prehod v nove dele, ki je najprej služil odmikanju kamenje. Foto: Robert Rehar.

Na tokratni akciji je v jamo pihalo izjemno noro, se je bilo potrebno kar menjavati, brez podkape pa ni šans. Delo nam je šlo dobro od rok, smo meander dodobra razširili, le ura nam je tekla prehitro oziroma zlomila se je macola, skratka, dosti za nedeljski dan. Žal nismo prišli do vseh vogalov, se je pa zadaj slišal konstanten curek vode. Sledil povratek iz brezna in v nadaljevanju do Gozdeca in spet nešteto življenjskih zgodb, kar škoda, da je bila nedelja.

Meander med Božotom in Tomom na -110 m. Foto: Robert Rehar.

Na avtu nas je čakalo sporočilo ekipe, ki je bila v Huevos J. Macola (Jokl, Kavčič, Božič), brezno gre proti 300 m, zapira se z j..... ožino, potrebno širiti, …., smo v Kobaridu.

Na akciji smo sodelovali: Claudio Bratos, Robert Rehar in Jože Tomšič - Tom.