Gorjanci z Radoho

Gorjance oblikuje planotasto hribovje, ki se dobrih 45 km vleče od Kočevskega roga na jugozahodni pa do Samoborskega gorja na severovzhodni strani. Pravega krasa je na Gorjancih pravzaprav zelo malo – največ ga je na zakraseli in planotasti Opatovi gori, kjer je več jam, med katerimi z globino 137 m izstopa Brezno Pekel. V vznožju Opatove gore ležita tudi Kostanjeviška in Bizjakova jama, pri Mokricah pa dve daljši vodni jami: Kreščak (792 m) in Jama nad Dolinskim jarkom (1726 m). Izjema je planota Radoha, ki kot podaljšek Gorjancev leži jugozahodno od prevala Vahta. S svojo lego predstavlja nekakšno vez med Gorjanci in Kočevskim rogom. Površje je tu močno zakraselo, skalnato in razgibano s številnimi vrtačami, jamami ter brezni (Radoška jama, Mihovska jama, Krojačevka). Tudi južna pobočja Gorjancev, ki se spuščajo proti Suhorju in Metliki ter hrvaški Žumberački gori, so precej zakrasela z obsežnimi jamskimi objekti (Pečenevka, Šulnovka).

Vršni greben Gorjancev. Foto Andrej Hudoklin.