Kanin

Klub ima že daljše obdobje svoj stalen raziskovalni poligon tudi na Kaninu v Julijskih Alpah. Za kras tega območja so med drugim značilni podi ali planote, široke 5 in dolge do 10 km. Ležijo na obeh straneh mejnega grebena Velika Baba (2137 m) – Visoki Kanin (2587 m) – Hudi vršič (2344 m). Za močno zakrasevanje so najzaslužnejše obilne padavine s snežno odejo tudi preko 3 m. Obilica snežnice in deževnice je ugodna za razvoj drobnih skalnih oblik, ki običajno nastanejo v razpokah triasnega apnenca, v katerem je mehanično razpadanje močnejše.

Visokogorski kras na Kaninskih podih. Foto Mihael Rukše.

Visokogorski kras Kaninskih podov smo pričeli raziskovati že konec osemdesetih let prejšnjega stoletja. Klubski raziskovalni poligon predstavlja širša okolica Velikega dola, kjer imamo pod večjim skalnim spodmolom terenski bivak. S sistematičnimi raziskavami terena smo pričeli leta 1993 in odtlej vsako leto organiziramo večdnevni raziskovalni tabor z vmesnimi krajšimi raziskovalnimi akcijami v poletnem in zimskem času. Udeležujejo se jih člani, ki želijo bolje spoznati slovenski visokogorski kras ter hkrati izpopolniti svoje jamarsko znanje.

Na Kaninu smo do sedaj raziskali preko 80 jam, od katerih jih pet presega globino 100 m. Najgloblje so:

Največji klubski dosežek na obravnavanem območju pa je 300-metrsko brezno Azaleja, v katerem je še možno nadaljevanje. Raziskave je začasno zaustavil težko prehoden meander, za katerim pa pričakujemo nadaljevanje poti v osrčje kaninskega masiva.

Poleg raziskav v organizaciji kluba smo sodelovali tudi z drugimi jamarskimi klubi iz Slovenije in iz tujine, med drugim tudi pri najglobljih slovenskih breznih: