Vikend izobraževanja in povezovanja

9.12.2024

Med 6. in 8. decembrom 2024 je bil pomemben vikend za novomeški klub in Jamarsko zvezo Slovenije. Naš Klemen Mihalič, vodja Izobraževalne službe pri JZS, je mojstrsko realiziral (prvo) vseslovensko usposabljanje jamarjev in združil člane različnih jamarskih klubov v skupnem prizadevanju za prenos znanja v teoriji in praksi ter poskrbel za povezovanje v prijetnem vzdušju ob obrokih in na dveh tematskih večerih.

Že v petek popoldan (6. december) smo se zbrali na prizorišču usposabljanja v CŠOD Rak, kjer smo imeli organizirano prenočevanje in obroke. Po namestitvi smo pričeli s prvim predavanjem Simona Kurnika o jamarski varovalni opremi in njenih varnostnih standardih. Po večerji smo se zbrali v Mestni knjižnici Postojna, kjer je potekal prvi tematski večer, v katerem smo se seznanili z ozadjem in procesom nastajanja prvega slovenskega jamarskega risoromana Iz jame avtorice Katarina Šeme ter se seznanili z jamami, ki so prekrižale načrte gradbincem ob izgradnji tunelov za drugi tir Divača-Koper (dr. Mitja Prelovšek, IZRK ZRC SAZU).

Predavatelj Simon Kurnik.

Predstavitev knjige Iz jame Katarine Šeme.

V soboto (7. december) smo dan pričeli z zajtrkom in informativnim sestankom, kjer smo se razdelili v dve skupini. Prva je celoten dan posvetila piljenju tehnik sodobnega jamskega kartiranja z uporabo merilnih inštrumentov in programov za risanje načrtov jam pod vodstvom dr. Jureta Tičarja. Drugo usposabljanje pa je bilo namenjeno manj izkušenim jamarskim navdušencem, ki bodo v bodoče pristopili k izpitu in pridobili naziv jamar. Ker uspešno opravljen izpit prinaša poleg pisnega potrdila tudi veliko odgovornost, saj omogoča samostojno jamarsko delovanje, so bili poudarki usposabljanja na temeljnih elementih, ki jih mora vsak samostojen jamar poznati in osvojiti. Razdelili smo se v manjše skupinice, ki so bile sestavljene iz članov različnih klubov, vsaki skupini pa je pripadal en inštruktor. Kljub nizkim zunanjim temperaturam je bila delovna vnema velika, zato smo se kar lotili prvega praktičnega dela – tovariške pomoči. Kot se spodobi, je urjenje potekalo v pravem tovariškem vzdušju, zato smo s skupnimi močmi uspešno rešili vse obvisele tovariše in si s tem prislužili kosilo. Popoldne nam je za uvod Miha Staut predstavil osnove opremljanja jam, nato pa smo še bolj zagreto kot zjutraj ponovno stopili na mraz in se odpravili do Velikega naravnega mostu, kjer smo teorijo prenesli v prakso. Zvečer smo se ponovno srečali v Postojni na drugem tematskem večeru, kjer sta Zvonka Janežič in dr. Jure Tičar predstavila rezultate svojih strokovnih raziskovanj s skupnim jamskim imenovalcem - jamska arheologija (Zvonka) in onesnaženost slovenskega podzemlja (Jure).

Predavatelj Miha Staut.

Številčna udeležba na Velikem naravnem mostu.

Ni moškega in ženskega orodja.

Mitja in Klemen nadzirata delo tečajnic in tečajnikov.

Med Zvonkino in Juretovo predstavitvijo je bila predavalnica polna.

Jure med podajanjem vsebine.

Nekateri so na tej točki zaključili VIP vikend, drugi pa smo nadaljevali z izobraževanjem in povezovanjem še v nedeljo (8. december). Tokrat nam je Marko Erker najprej predstavil navodila za pravilno izpolnjevanje zapisnikov, ki so osnova za registracijo jam in vpis v kataster, nato pa smo se ponovno v skupinicah z inštruktorji podali na teren in s pomočjo kompasa in merilnika naklona izmerili, nato pa še ročno izrisali našo jamo. Zaključili smo s treniranjem prve pomoči, kjer sta nas Klemen Mihalič in Mitja Remih s svojimi izkušnjami, entuziazmom in zgledom navdahnila, da se z izobraževalnega vikenda domov vračamo ne samo kot boljši jamarji, temveč tudi kot boljši ljudje.

Predavatelj Marko Erker.

Tečaj prve pomoči.

Zagotovo lahko zaključim v imenu vseh udeležencev, da je vikend v celoti uspel, kar se je odražalo tako na nasmejanih obrazih, kot tudi v srcu, saj smo s spoznavanjem in povezovanjem udeleženci ugotovili, kako smo si med sabo različni, pa vendar se ni niti za trenutek zazdelo, da med nami obstajajo razlike. Upamo, da je bil to samo začetek in se nadejamo podobnih projektov tudi v prihodnje. Klemnu in vsem inštruktorjem pa še enkrat poklon in hvala.

Petra Glinšek