Predstavitev v Ajdovski jami

12.11.2013

V soboto, 9. novembra, je potekal pohod od Podgrada do Ajdovske jame na Radohi. Tam smo izvedli interaktivno prestavitev jamarstva in Jamarskega kluba Novo mesto. Pohod smo organizirali člani JKNM v sodelovanju s Petrom Štangljem, ki ima prodajo in servis koles. Približno 60 pohodnikov se je zbralo v Podgradu, od koder so krenili na pohod. Ustavili so se v Pristavi v bližnjem hramu, kjer so se okrepčali s čajem ter nadaljevali po gozdnati Radohi do Ajdovske jame.

Pred vhodom v Ajdovsko jamo.

Medtem smo jamarji uredili in zavarovali spust v jamo po strmem vhodnem delu do prostrane podzemske dvorane. Z agregatom pred vhodom smo v jamo napeljali elektriko za oskrbo računalnika in projektorja. Zaslon je bila vertikalna stena dvorane, na katero smo projicirali slike. Tako smo dobili nekakšno 3D projekcijo.

Predstavitev v jami se je začela.

Najprej je Andrej Hudoklin pripravil predavanje o pomenu Dolenjskega krasa, Mihael Rukše pa je udeležence seznanil z dejavnostjo Jamarskega kluba Novo mesto, z raziskovanjem krasa na Radohi, po Sloveniji in tudi v tujini, kjer smo raziskovali kras v Bosni in Hercegovini. Ob slikovnem gradivu pa so si udeleženci lahko ogledali še letošnji kolesarski izlet Podgurje tour. Na koncu smo si ogledali še kratek jamarski film, katerega avtor je Klemen Mihalič.

Andrej je pokazal tudi hrošča drobrovratnika.

Namen pohoda je bil ozaveščanje ljudi, da se zavedajo lepot narave, da je čista in je ne onesnažujemo. Predvsem na Dolenjskem imamo veliko onesnaženih jam. Jame, ki ležijo ob cestah in poteh so lahko dostopne ter posledično zelo onesnažene. Želeli smo, da si udeleženci lahko ogledajo vsaj delček dolenjskega podzemlja. Namen predstavitve v jami pa je bil skozi film, sliko in besedo seznaniti udeležence pohoda s krasom Radohe in Slovenije ter pokazati pohodnikom, kaj se nahaja blizu nas. Predstaviti smo jim želeli, kaj je kras in kaj so jame, kakor tudi naše delo na tem področju ter povedati nekaj lepih jamskih zgodb.

Predstavitev je potekala v soju karbidovk.

Ajdovska jama na Radohi je bila odkrita leta 1988, pravzaprav so jo odkrili fantje iz Uršnih Sel. Jamo so verjetno poznali že prej, ker je na Radohi med prvo in drugo svetovno vojno obratovala žaga in so bili gozdovi v okolici jame močno posekani, nedaleč od vhoda pa je potekala trasa gozdne železnice. Tisti fantje so v vhodnem delu jame našli neobičajno glineno posodico. Za jamo smo jamarji izvedeli, ko je posodica priromala v Dolenjski muzej. Arheologi so ugotovili, da gre za redko najdbo iz bronaste dobe. Potem smo jamo raziskali, izmerili in narisali. Ugotovili smo, da gre za jamo udornega nastanka, njen poligon je dolg dobrih 50 m. Vidi se, da se je v preteklosti strop v vhodnem delu sesul. Strm vhodni del jame in tla dvorane prekrivajo podorni bloki, ki so v končnem delu zasuli potencialno nadaljevanje.

Načrt Ajdovske jame, avtor Andrej Hudoklin iz leta1988.

Pogled na veliko in prostrano dvorano, na tleh so podorni bloki.

Pohoda so se od jamarjev udeležili: Andrej Jaklič, Mateja Luzar in Davorin Dobaj ter Tanja Rukše z otroci. V pripravi jame smo sodelovali: Mihael Rukše, Klemen Mihalič, Andrej Hudoklin, Marjan Grah, Uroš Mervič in Borivoj Ladišić. Fotografije je posredoval udeleženec pohoda Blaž Štangelj.