Lurška jama pri Sevnici

20.4.2013

V sredo, 17. aprila 2013 sem se peljal od Planine pri Sevnici po ovinkasti cesti pod severnim pobočjem Bohorja proti Kozjem ter zavil za vas Zagorje. Sredi vasi ob Marijini cerkvi stoji informacijska tabla, ki nas usmeri proti zanimivem morfološkem objektu Lurški jami.

Informacijska tabla nas usmeri proti Lurški jami.

Po gozdni poti se spustimo proti jugu dobrih 200 m do ogromnega spodmola – Lurške jame, ki leži v gozdu ob vznožju naravnega skalnega previsa. Lurška jama je mogočen spodmol širok do 32 m in visok do 12 m, globina je dobrih 10 m. Pred spodmolom je velik in urejen plato.

Lurška jama je mogočen spodmol.

Spodmol je nastal v peščenjaku miocenske starosti, plasti peščenjaka so ponekod tanke in mehke in se luščijo. Stene so delno porasle z bršljanom, ki ob preperevanju peščenjaka še dodatno pospešuje odpadanje tenkih pol kamenine.

Stene spodmola so delno poraščene z bršljanom.

Pod spodmolom je oltar z zanimivo sliko Marije, če pa pogledamo sliko iz drugega kota, pa zagledamo podobo Jezusa (torej gre za tridimenzionalno sliko). Ob steni nad oltarjem stojita veliki kip Lurške Marije in manjši kip blažene Bernardke. Zanimiva je zgodovina teh kipov. Romarji, ki so hodili na romanje k Marijini cerkvi v Zagorju, so poromali tudi skozi Lurško jamo. Izvedel sem podatek, da je iz leta 1920 ohranjena namenilna listina, v kateri lastnik parcele, kjer ležita jama in plato pred njo, zapušča župnijski Marijini cerkvi v Zagorju parcelo v uporabo za nabožne namene. Dana je bila tudi pravica uporabe poti do jame v času procesij ali romanj. Da bi povečal število romarjev, ki so prihajali v Zagorje, je župnik Alojz Kramaršič uredil Lurško jamo. Pri celjskem kiparju Milošu Hohnjecu je v letih 1919 in 1921 naročil kipa Lurške Marije in blažene Bernardke, leta 1921 pa je pozlatar Janez Bevc iz Celja za Lurško jamo podaril še kip sv. Frančiška, ki pa je vihri druge svetovne vojne izginil neznano kam.

Ob oltarju: v ozadju pod steno sta kipa Lurške Marije in pobožne Bernardke.

Ob oltarju je manjši vodni izvir, ki je bil poznan in obiskan že v preteklosti, kajti veljalo je prepričanje, da je v potočku zelo zdravilna voda za oči. Župnik je v Lurški jami opravljal tudi cerkvene obrede, predvsem večernice. Ker pa je bila voda iz Lurške jame tudi vir zaslužka, okoli katerega so v vasi nastajali vse večji spori, je takratni škof leta 1925 prepovedal opravljanje obredov v Lurški jami. Danes je izvir lepo urejen, ob njem stoji tabla z opozorilom, da je voda pitna. Izmeril sem tudi temperaturo vode, ki je bila zelo nizka, termometer je pokazal 8,1 °C.

Preveril sem, če je voda v izviru res pitna?

Po drugi svetovni vojni je bila jama z oltarjem zapuščena in oltar zanemarjen, ženska kipa pa sta bila shranjena v kapelici v sosednji vasi Podlog. Nad spodmolom je speljana gozdna pot, po strmi drči na robu spodmola so čez rob odlagali smeti in kosovni odpad, vendar so pred nekaj leti jamo očistili. Domače kulturno društvo je jamo večkrat uporabilo kot prizorišče za božično igro in koncerte. Leta 2011 je bila jama v celoti obnovljena. Urejeno je bilo odvodnjavanje in drenažiranje, obnovili so zidec z izvirom pitne vode, urejena je krožna pot po gozdu okoli jame, urejena je potka v jami, nameščene so lepe klopi. Oltar je v celoti rekonstruiran, plato pred oltarjem pa tlakovan, ponovno pa v jami nad oltarjem stojita kipa Lurške Marije in Bernardke.