Zaključek tečaja in izpiti Jamarske reševalne službe

5.6.2013

Če bi nam med študijem kateri od profesorjev rekel, da bo izpit trajal 20 efektivnih ur, bi mi verjetno prišlo slabo. Z motivacijo in željo je to dosti lažje izvedljivo, tako kot je to npr. pri izpitih v Jamarski reševalni službi. Tako smo se minulo soboto zbrali vsi kandidati za jamarskega reševalca in reševalca pripravnika pred Hudo Luknjo pri Velenju na razpolago inštruktorjem, da iz nas izvlečejo vse, kar znamo in ocenijo naše znanje reševalnih tehnik. Prvi dan smo se dokazovali na steni pred jamo in pisali teoretični test, s čimer smo končali šele uro pred polnočjo, kar je botrovalo k temu, da smo naslednji dan ne ravno naspani nadaljevali z izpiti v jami. A ko smo vstopili v prelepo vodno jamo, se je nenaspanost ustrašila teme in ostala zunaj. Namreč, naša naloga v 300 m dolgem vodoravnem delu jame, po katerem teče reka je bila, da simulirano ponesrečenko v nosilih varno spravimo iz jame. Kandidati smo se razdelili v štiri ekipe po pet članov, vsaka pa je imela za nalogo opremiti en del jame z žičnicami, po katerih smo transportirali nosila. Kar smo prejšnji dan s posameznimi manevri pokazali na steni, smo tokrat morali v realnem okolju združiti in prilagoditi specifiki jame. Naloga ni bila enostavna, kar pove tudi to, da smo za opremljanje poligona in izvlek nosil porabili okoli 7 ur. Iz našega kluba se je prijavilo 5 kandidatov in vsi smo bili uspešno ocenjeni. Tako imamo v klubu 3 nove jamarske reševalce pripravnike (Matija Gašperšič, Damijan Šinigoj in Primož Paterneš) in dva nova jamarska reševalca (Anže Tomšič in Jernej Tramte), ki sva obenem tudi v operativni sestavi JRS

Skupinska pred jamarskim domom. Foto Mateja Mazgan.

Nagrada za naš uspeh so bili sveži Trojanski krofi ... Se splača biti reševalec, kajne?

Sodelovali smo Matija Gašperšič, Damijan Šinigoj, Primož Paterneš, Anže Tomšič in Jernej Tramte.