Večer odprtih vrat JKNM

18.2.2025

Če gre prepih naprej, bomo šli tudi mi!

Nekateri imajo dneve odprtih vrat, jamarji Jamarskega kluba Novo mesto pa smo se, ker imamo radi temo, odločili za večer odprtih vrat v naših klubskih prostorih Gasilsko-reševalnega centra Novo mesto na Seidlovi cesti 29 v Novem mestu 15. februarja 2025 zvečer. Recept je bil povsem enostaven: povabiti znance in neznance, oziroma vse, ki jih zanima jamarstvo in naše delo, v naš klub. Predsednik kluba Zdravko Bučar je sicer malo trepetal, da bomo sami, pa se je krepko uštel. Odziv je skoraj presenetil tudi nas.

Večer odprtih vrat Jamarskega kluba Novo mesto je bil dobro najavljen in tudi obiskan. Med prvimi je prišel snemalec Televizije Novo mesto.

Obiskovalcem smo predstavili delovanje katastra, še pred začetkom obiskov pa so lanski tečajniki morali pod budnim očesom Klemena Mihaliča in Tanje Rukše dokončati izris načrtov jam.

Tokratna medijska pokritost je bila zelo dobra. Naš večer so napovedali v občinskih napovednikih in spletnih straneh občin Novo mesto, Dolenjske Toplice in Žužemberka, pa tudi na spletnih straneh Lokalno.si in Suhokranjskih novicah. V petek, 14. februarja, je v osrednjih novicah ob 15:30 na Valu 202 novinar Radia Slovenija Jože Žura imel pogovor s predsednikom kluba Zdravkom Bučarjem. V soboto pa nas je obiskala ekipa televizije Vaš kanal in novinar Slovenskih novic Drago Perko, ki smo ga, nežno povedano, zasuli s sogovorniki. Je govoril najprej s predsednikom, potem s prvo slovensko jamarsko reševalko Tanjo Rukše in nato še jamarko zlate generacije leta 2024 Anjo Moric ter drugimi. Seveda pa nismo pozabili omeniti tudi novega priročnika o jamarskem reševanju, ki sta ga napisala in uredila ter pripravila reševalca Jamarske reševalne službe in naša člana Damijan Šinigoj in Tomaž Grdin. Smo pa tudi tokrat odšli še na radio Sraka, na torkovem pogovoru nekaj dni po večeru odrtih vrat je na vprašanja novinarke odgovarjal Marko Pršina.

Damijan Šinigoj je v klub prinesel povsem sveže izvode priročnika jamarskega reševanja. Damijan je mož v sredini, oblečen v rdeči bundi jamarskih reševalcev.

Razstava fotografij Tomaža Grdina in Marka Pršine v prostorih telovadnice v GRC.

Je pa vprašanje, katera delovna točka je privabila več obiskovalcev in zanimanja naših gostov. Obiskovalcem smo predstavili jamarsko opremo, v stolpu GRC pa so se lahko kar sami, seveda pod nadzorom naših inštruktorjev Anžeta Tomšiča, Mitje Remiha in Klemna Mihaliča, povzpeli in spustili po vrvi ter nekako okusili adrenalin, ki se sprošča ob jamarski plezariji. Pred stolpom pa smo imeli še naš speleobox, ki je posebna velika škatla, v kateri lahko vsak izkusi premikanje v ozkih rovih in meandrih, po jamarsko pa bi ga opisali: je atrakcija v dveh nadstropjih, kjer se moraš ene trikrat prelomiti, se štirikrat obrniti in enkrat na glavo postaviti, da se zvlečeš skozi ...

Speleobox – umetne ožine, v katerih otroci neizmerno uživajo.

Plezanje je težje, kot je videti.

Naj se ve, kdo obvlada ...

Ker je bil naš »šef čez kataster« Borivoj Ladišić odsoten, je obiskovalcem klubski kataster predstavil Zdravko Bučar. Najbolj jih je zanimalo, kako nastane načrt neke jame, kako je urejen in kaj je v klubskem katastru in katastru jamarske zveze, seveda pa tudi jame v okolici njihovega doma. Presenečeni so bili tudi nad našim skladiščem opreme in tem, koliko je potrebujemo za naša raziskovanja. In navdušeni nad razstavo fotografij v telovadnici GRC–ja.

V učilnici gasilskega doma pa je Marko Pršina predstavil zanimivo predavanje o jamah v Novem mestu. V tem primeru ne gre za neznansko globoke ali dolge jame, ampak manjše nekdaj vodne jame. Ker se nahajajo v samem mestu so toliko bolj zanimive predvsem zaradi dogajanja v in ob njih, Pršina pa je tudi umetnik v zbiranju in pripovedovanju teh podatkov.

Predstavitev dela katastra.

Predavanje o jamah v Novem mestu.

In kdo so bili obiskovalci? Nekateri so prišli pogledat, ker jih zanima jamarstvo, druge je zanimalo, kaj delajo njihovi sinovi, hčere in možje, tretji pa so prišli kar tako. Spoznati jamarje in naše delo, ki smo se po medijih hvalili z dosežki, posebej v zadnjih petnajstih letih.

Odkrili in raziskali smo najglobljo dolenjsko jamo Čaganko, ki ji do globine 500 metrov manjka le nekaj metrov. Član kluba Borivoj Ladišić je v svoji 45 letni jamarski karieri raziskal tisoč jam in je v Sloveniji eden od dveh posameznikov z najvišjim številom odkritih in registriranih jam. Leta 2021 smo v Skalarjevem breznu, ki je sinonim za začetek globinskih raziskav v Sloveniji in na Kaninu (leta 1989 so jamarji v vseslovenski akciji prodrli do globine 911 m), našli malo pred dnom enega izmed globokih brezen, nadaljevanje v nove globine. Lani smo se ustavili pred sifonom na globini 1209 m, nove raziskave pa bodo še sledile. Avgusta 2024 smo se bolj kot ne slučajno vrnili v brezno NM 5, ki smo ga odkrili leta 1994 in razširili ožino na globini 70 m, do koder so prišli leta 1995. Le v nekaj akcijah, kar je za velike globine poseben jamarski podvig, smo prodrli do globine 930 metrov, kjer nas je ustavil sifon in se bomo v letošnjem letu posvetili iskanju novih prehodov v še večje globine, jami pa smo dali novo zgovorno ime: Trnuljčica. Ker je tako dolgo spala.

In ne le to. Vsako leto očistimo najmanj eno jamo, naš član Jure Tičar je vodilni slovenski raziskovalec onesnaženosti jam v Sloveniji, na Kočevskem Rogu pa tudi odkrivamo vse daljše in globlje jame. To pa po zaslugi novih tehnik sledenja podzemnim tokovom zraka in širjenja ožin ali kot je rekel Mitja Remih: »Če gre prepih naprej, bomo šli tudi mi.«

Nekateri obiskovalci so prišli pogledat, ker jih zanima jamarstvo, druge je zanimalo, kaj delajo njihovi sinovi in hčere ter možje, tretji pa so prišli kar tako. Na sliki najmlajša obiskovalca Luka in Nika, sestrica Jana je pa nekje okoli skakala. So z mamico prišli pogledat, kaj dela očka (Neven Đurković) in njegovi klubski prijatelji.

Zakaj hodimo v jame? Zaradi marsičesa, poleg vsega pa tudi zaradi odlične družbe. Zaključek po večeru odprtih vrat.

In še to. Obiskovalce je zanimalo, zakaj se podajamo v jame, kaj vidimo in kaj najdemo v njih. Odgovor je preprost. Zanima nas podzemlje, kras in kraški pojavi, plezanje in raziskovanje, neznani svet in še kaj. Ali če hočete krajše. Zemlja je praktično raziskana do zadnjega kotička in če bi želeli odkrivati res nekaj neznanega, bi se morali podati na Luno. Ali pa v podzemlje. V svet še neodkritega.

Udeleženci: Zdravko Bučar, Tomaž Bukovec, Neven Đurković, Jure Gačnik, Petra Glinšek, Rok Ilc, Boštjan Kuhelj, Uroš Mervič, Klemen Mihalič, Anja Moric, Marko Pršina, Peter Pršina, Mitja Remih, Mihael Rukše, Nika Rukše, Tanja Rukše, Erazem Šiler Hudoklin, Damijan Šinigoj in Anže Tomšič.

Tomaž Bukovec

Fotografije Mihael Rukše