Jame v Novem mestu

12.10.2024

Gotovo je bil prvi, ki je sistematično poiskal in vsaj delno raziskal jame v Novem mestu, naš član Borivoj Ladišić. Izsledkom s terena je pridal še razpoložljive katastrske podatke z načrti ter nato napisal krajši prispevek z gornjim naslovom, ki smo ga leta 1987 objavili v Dolenjskem krasu 2. V njem med drugim navaja, da je poglavitna kamnina, na kateri leži Novo mesto, jurski apnenec. Vanj je Krka po dolinskem dnu postopoma vrezala plitvo strugo. Danes imamo na tem območju tri površinske pritoke - z leve priteče Bršljinski potok, z gorjanške strani pa svojo vodo oddata Težka voda in manjši Slatenski potok. Nekoč pa se je tik ob Krki vanjo gotovo zlivalo še kar nekaj izvirov ali krajših potokov. Krka se je v geološki zgodovini nato poglobila, podzemne vode so se ščasoma preselile v nižje predele in nekoč dejavni rovi na obrežju so se prelevili v fosilne rove. Tudi največje deževje nobenega od njih ne spodbudi, da bi se spet aktivirali. V rovih so se marsikje začeli nabirati sedimenti in prenekateri vhod v notranjost se je zaprl, v nekaterih je opaziti delo človeških rok, skoraj vsi pa so novodobno onesnaženi. Od objave prispevka je minilo 37 let in odločil sem se preveriti, ali so vse jame še vedno na svojem mestu. Poglavitni cilj pa je bil preveriti njihove lokacije ter fotografirati vsaj vhodne dele. Vse jame (razen Lisičje luknje, ki jo je registriral takratni JK Ljubljana Matica) smo registrirali člani novomeškega jamarskega kluba.

Jama pod železniško postajo Novo mesto (kat. št. 4838)

Naše obrežno popotovanje smo pričeli v Bršljinu, kjer se pod tamkajšnjo železniško postajo nahaja istoimenska jama. Zaradi silne zaraščenosti terena z robido in drugo nadležno vegetacijo je vhod v skalni steni težko najti. V prerezu trikotni rov takoj pove, da je lokalni odvodnik nastal ob vertikalni razpoki. V notranjosti je bil nekoč manjši izvir s koritom, v katerega se je scejala voda. Rov se nato nadaljuje v desno, kjer kmalu opazimo, da je umetno razširjen in polkrožno preoblikovan tako, da spet pripelje na obrežje. Tako ima jama danes dva vhoda. V sredini rova je betonska stena, ki preprečuje nadaljevanje, ampak to je že druga zgodba, ki je opisana tukaj in tukaj. Jama je med drugo svetovno vojno domačinom služila tudi kot zaklonišče. Po vojni je bila zaklenjena - danes so leva železna vrata demolirana, desna pa še stojijo na svojem mestu. Tla v jami so močno onesnažena.

Vhod v jamo je ob poti ob Krki med Bršljinom in Loko.

Trikotni rov vodi v notranjost jame.

Ela (kat. št. 4837)

Tudi druga jama po vrsti ima zanimivo zgodbo. Odpirala se je pri nekdanji tovarni Iskra Ela ter poznejši Tiskarni Novo mesto. Danes je na tem mestu stanovanjska soseska z vrstnimi hišami. Do jame se spustimo po kovinskih stopnicah, vhod vanjo pa je betoniran in ga varujejo železna vrata. Za njim se po stopnicah spustimo navzdol. Ko je bil rov še suh, mu je Boro nameril 43 m. Tudi to jamo štejemo za onesnaženo, ker je od gradbnih del dalje čutiti močan vonj po kanalizaciji.

Med gradnjo bližnjih objektov so jamo in vhod vanjo ohranili nedotaknjeno.

Stopnice vodijo v notranjost, ki je tu zalita z vodo.

Jama pod Ragovim logom (kat. št. 5831)

Prava enigma je bila jama pod priljubljenim mestnim sprehajališčem Ragov log. Njena lega v katastru je zavajajoča, zato jo je Borivoj pred leti skušal najti. Ko se je plazil po izjemno strmem pobočju na desni strani Krke nasproti frančiškanskega samostana, je mimoidoča sprehajalka poklicala na številko 112. Mislila je, da namerava Boro skočiti v vodo in se utopiti. No, samomora Boro res ni delal, ker do takrat še ni registriral svoje tisoče jame. So pa na obrežje prihiteli gasilci, policisti, reševalci in še kdo in ga "rešili" pred nadalnjim iskanjem jame. S sinovoma Petrom in Luko smo se zato sistematično lotili iskanja te jame in jo v skrajno poraščenem bregu končno našli - lokacijo bo treba popraviti za okoli 30 m dolvodno. Borivoj v svojem prispevku sicer na tem mestu navaja dve jami, ki jih je oštevilčil z 1 in 2. Kasneje se je pokazalo, da je med njima 15 cm visoka in še neprekopana povezava, zato je sedaj v katastru jama pravilno registrirana kot enoten objekt.

Veselje, da smo močno skrito jamo končno našli.

Zlizane stene potrjujejo nekdanji aktivni vodni rov.

Mikčeva jama (kat. št. 2743)

Jame v nadaljevanju sva poiskala in pregledala vhodne dele skupaj z Borivojem. Prva je bila na vrsti Mikčeva jama, ki se odpira v strmem kanjonu Krke na začetku Plave lagune v Novem mestu. Za manjšim vhodom se odpre vodoravni fosilni rov, ki je v prerezu tipično oblikovan kot ključavnica. Prehodila sva samo del, ki je dovolj širok za gibanje brez kombinezonov, sicer pa ima objekt kar 81 m poligona. Na stropu sva opazila primerek velikega podkovnjaka. Po pripovedi Andreja Pelka iz Novega mesta, ki je bil med 2. svetovno vojno otrok, so jamo uporabljali kot organizirano zaklonišče za prebivalce tega dela mesta (Mestne njive, Seidlova ulica). Jama naj bi bila po njegovem kar velika, saj naj bi vanjo šlo od 10 - 20 ljudi, za vsak slučaj pa so imeli organizirano celo zasilno kuhinjo. Danes je tudi ta jama onesnažena z odpadki. Ni kaj, dolga desetletja je bila raziskovalni jamski poligon za mularijo iz Plave lagune in v teh letih se je nabralo kar nekaj smeti.

Pred vstopom sva z Borivojem vhod očistila bršljana.

Tipičen eforacijski rov, pogovorno imenovan tudi ključavnica.

Jama pod mostom v Ločni (kat. št. 6482)

Ime jame nakazuje, da jo je preprosto najti. Pa ni ravno tako, saj bi se brez Borivoja kar namučil. Čeprav se nahaja skoraj tik pod ločenskim mostom, je do polkrožnega vhoda vanjo treba nekoliko poplezati v steno, ki je povsem preraščena z bršljanom. Njeno lokacijo pa izdaja dejaven izvir, ki na dan priteče točno pod jamo. Še en dober primerek jame, iz katere je nekoč odtekala voda v Krko, danes pa je suha, ker se je voda iz pritličja preselila v klet. Vhod je onesnažen.

Vhod v jamo je v steni nad Borivojem

Pogled izpred vhoda - če kdo ne verjame, da jama leži v neposredni bližini mostu v Ločni. Spodaj je izvir.

Za vstop v jamo je treba na kolena in v nadaljevanju na trebuh.

Lisičja luknja (kat. št. 4373)

Preselimo se spet na desni breg Krke. Pri 85 letni gospe, na katere parceli leži Lisičja luknja, je Boro pričel razgovor:

"Dober dan, pred kakšnimi 20 leti sem bil pri vas in sem iskal jamo ... "
"Ja, se vas spomnim ..."

Ni kaj, dober glas seže v deveto vas. Iz parcele do jame ob vznožju strme pečine vodijo vzorno zabetonirane stopnice, ki pripeljejo do čolnarne na levi in spodmolov pod steno na desni strani. Vidi in čuti se, da že desetletje tega nihče več ne vzdržuje. Vhode v več spodmolov zato prerašča bršljan - tisti na levi strani so manjši in krajši, prava jama pa se odpre skrajno levo. Za vhodom je manjša, a plitva dvoranica, ki se nadaljuje v notranjost. Jamo so sicer prvi registrirali ljubljančani, vendar se v katastru nahaja le načrt brez spremljajočih zapisnikov. Pred kakšnimi 30 leti pa je Borivoj jamo ponovno obiskal, izmeril ter napisal kompletni zapisnik z novim načrtom jame. Po podatkih Katastra jam JZS ima jama sedaj 46 m poligona.

Več zaporednih lukenj pod steno sestavlja Lisičjo jamo.

Pogled v notranjost Lisičje jame.

Zgornja jama v Mačkovcu (kat. št. 4890) in Spodnja jama v Mačkovcu (kat. št. 4891)

Zgornja in Spodnja jama pred mlinom v Mačkovcu naj bi bili ena nad drugo. Verjamem, da je še vedno tako, ampak potrditi pa tega ne morem. Kljub temu, da je GPS pokazal, da je do jame samo še šest metrov, ju z Borivojem nisva našla. Napadala sva ju z leve, desne in tudi od zgoraj, a je bila robida pregosta, midva pa brez škarij ali mačete. Zato sva za pomoč prosila lastnico, ki se je pridušala, da že 50 let živi na tej parceli, pa še ni slišala, da sta v pobočju pod njeno teraso dve jami. Usmerila naju je na sosedo, ki da je še starejša, stara 85 let, in ona bi pa že morala nekaj vedeti o tem. No, tudi ona je na najino poizvedovanje odgovorila negativno in potem mirno dalje cepila drva za zimo. Jami naj bi sicer merili 14 in 10 m v dolžino. Morda pa ju bova poskušala z Borotom spomladi napasti še z vodne strani ...

Stopnice so lepe, Krka tudi, jami sta pa nedostopni.

Mačkovec 1 (kat. št. 4836)

Do jame je sodoben dostop po asfaltu in očitno ima objekt pri mlinu (nekdaj Termotehnika, sedaj Mežnar) svoje parkirišče. V njegovem nadaljevanju pa je urejena izravnava, primerna za otroško igro, posedanje in klepet. Prav prijeten obrežni piknik prostor je to, za katerega domačini skrbijo in zato ni onesnažen. Na stiku z obrežno steno se odpira široko zevajoča odprtina, iz katere je nekoč tekla voda, danes pa se Krki pridruži pod njeno gladino. Dvoranica za vhodom je široka in globoka, a precej nižja od stojne višine. Gibanje je zato možno kleče ali čepe, po podatkih katastra pa poligon tega zanimivega jamskega objekta znaša 52 m. Ko sva z Borivojem prikobacala na svetlobo, sva ugledala osebo, ki je rutinirano lovila ribe. Nisva se mogla poenotiti, ali je to ribič, ali ribička. Sva zato toliko časa bulila vanjo, dokler se ni ozrla in starejša oseba je bila res ženskega spola. Zelo redko videno. Pa sva družno rešila še eno uganko.