Podzemni svet v občini Žužemberk
1.2.2025
Na Dvoru v občini Žužemberk so po dolgih letih prizadevanj končno odprli sodobno opremljen interpretacijski center Natura 2000 – Auerspergova železarna Dvor. Slavnostno odprtje je potekalo 6. decembra 2024. Dobro delo našega kluba tudi na suhokranjskem območju je pritegnilo pozornost odgovornih na Zavodu za turizem, kulturo, šport in mladino Žužemberk. Tako smo prejeli povabilo Tjaše Primc in Iztoka Možeta, da dosežke naših raziskav predstavimo krajanom Dvora in drugim obiskovalcem. Z veseljem smo se lotili dela in pripravili obsežno predstavitev ključnih jamskih objektov v občini Žužemberk. Počastilo nas je tudi dejstvo, da je bila prav naša predstavitev prvi uradni dogodek po odprtju centra.
Vabilo na predstavitev.
Uvodni diapozitiv.
Na začetku smo nekaj besed namenili jamarstvu, jamam, jamarskim društvom ter Jamarski zvezi Slovenije. Temu je sledila kratka geografska opredelitev Suhe krajine, ki jo neizpodbitno zaznamuje kraški ravnik ob najdaljši dolenjski reki Krki. Izpostavili smo tudi najdaljše in najgloblje jamske objekte na območju občine Žužemberk.
Številno občinstvo je povsem zasedlo predavalnico interpretacijskega centra.
3D pogled na senčen relief Suhe krajine s kraškim ravnikom in strugo Krke v sredini.
V nadaljevanju smo predstavili Veliko Prepadno na Srobotniku ter uspešno čistilno akcijo v Jami pod Plešivico, kjer smo leta 2024 iz jame odstranili več vreč klavniških odpadkov, ki so bili posledica krivolova na tem območju.
Na zahodnem delu Suhe krajine se nahaja niz široko zevajočih jam, ki jim domačini pravijo skedenj. V Beli krajini takšnim jamam pravijo zjot, v Zasavju ajdovska jama, drugje pa tudi zijalka. Seveda nismo pozabili predstaviti tudi čudovitega Šolnovega brezna z velikim podzemnim jezerom.
Konteč skedenj pri Lazini k srečni ni onesnažen.
Sledila je obravnava pereče problematike onesnaženja podzemnih jam, ki je značilna za vsa kraška območja v Sloveniji. Iz podatkov, ki jih je zbral dr. Jure Tičar, je razvidno, da je v občini Žužemberk kar 95 od skupno 252 jam onesnaženih (37,6 %), od tega jih je 24 močno onesnaženih. Da bi prikazali ogroženost podzemnega vodnega sveta, ki je habitat številnim jamskim živalim, smo predstavili tudi smeri pretakanja podzemnih voda. Te se v splošnem premikajo iz višje ležečih polj na zahodu proti nižje ležečemu podolju Krke na vzhodu. Kako poteka jamarsko čiščenje onesnaženih jam, pa smo prikazali v videoposnetku o čiščenju Male Vratnice avtorja Tomaža Grdina.
Onesnažene jame na območju Slovenije in v Suhi krajini. Grafični prikaz Jure Tičar.
Dihalnik Šice, s preko 1000 metri izmerjenega poligona, je najdaljša jama v občini. Besedo je prevzel njen glavni raziskovalec Dare Hribar, ki je slikovito opisal ureditev dveh vhodov v podzemni svet Šice pri Dvoru ter ob fotografijah in načrtu predstavil potek tega močno razvejanega in občasno poplavljenega jamskega sistema.
V podzemnih rovih vodoravne jame Dihalnik Šice. Foto Marko Majhen.
Zaključna predstavitev je bila namenjena raziskavam v novejšem breznu Velika Majhovka na pobočju Sv. Petra nad Dvorom. Odkritelj brezna Marko Majhen je ob načrtu in fotografijah predstavil potek raziskovanja tega čudovitega 129 m globokega brezna s presihajočim jezerom na njegovem dnu.
Markota (Pršina in Majhen) med predstavitvijo brezna Velika Majhovka.
Naš skupni vtis je bil, da je bilo več kot 100 obiskovalcev nad predstavitvijo zelo zadovoljnih, saj so se med klepetom in ob požirku tople pijače še dolgo zadržali pred centrom. Jamarji pa smo prijeten in poučen večer ob druženju različnih generacij še podaljšali v bližnji gostilni.
Medijski odziv v Suhokranjskih novicah.
Marko Pršina