O netopirjih iz nekaj izbranih Dolenjskih jam

31.7.2024

V novi številki revije Natura Sloveniae je izšel prispevek o netopirjih iz izbranih Dolenjskih jam, ki sva jih s Teom Delićem namensko obiskala v zadnjih letih. Objavljen prispevek prinaša še malo dodatne slave Čaganki, predvsem pa pomembne podatke o prezimujočih skupinah velikih podkovnjakov.

Mnoga prezimovališča velikega podkovnjaka (Rhinolophus ferrumequinum) so v Sloveniji dobro poznana in vključena v shemo državnega monitoringa izbranih ciljnih vrst netopirjev. Kljub razmeroma dobri raziskanosti pa smo z načrtnim pregledom treh globokih jam na Dolenjskem (Čaganka, Kaščica, Topli vrh 5) za netopirje pridobili nove podatke o velikih prezimujočih skupinah velikih podkovnjakov. Iz vseh treh jam so jamarji že v preteklosti poročali o opažanju večjega števila netopirjev. Poleg navedenih jam smo pregledali tudi jamo Roupa na planoti Banjščice, ki je novo odkrito prezimovališče za to vrsto.

Veliko število prezimujočih tako velikih (161–255) kot malih podkovnjakov (43–363) je bilo opaženo v vseh štirih jamah. Večina velikih podkovnjakov je visela v skupinah, skupno največ 240 živali v jami Čaganka. Poleg navedenih vrst iz družine podkovnjakov smo našli tudi posamezne netopirje vrste navadni/ostrouhi netopir (Myotis myotis/Myotis blythii) v Kaščici, netopirja iz rodu malih netopirjev (Pipistrellus) v Roupi in poznega netopirja (Eptesicus serotinus), širokouhega netopirja (Barbastella barbastellus) ter dva gladkonosa netopirja (Vespertilionidae) v Čaganki.

Skupina velikih podkovnjakov na začetku južnega rova v Čaganki. Foto Aja Zamolo, 19.2.2023

Nadaljnje tarčne raziskave globokih jam (jam z več vertikalnimi deli, ki zahtevajo uporabo vrvne tehnike in so zato težje dostopne) za netopirje, predvsem tiste, iz katerih so jamarji že poročali o netopirjih, lahko predstavljajo pomemben doprinos ne le k poznavanju razširjenosti, temveč tudi prispevajo podatke o številu in letni dinamiki posameznih vrst. S prispevkom želimo poudariti pomen tovrstnih podatkov in pozvati k posredovanju opažanj tako s strani biologov kot tudi jamarjev.

Hvala vsem še enkrat za izkazano zanimanje, sodelovanje in pomoč. Naprošam vas, da prispevek posredujete vsem, ki bi jih utegnilo zanimati in zaradi katerih se sploh ve za netopirje v omenjenih ali še neraziskanih jamah. Prispevek naj bo tudi za vzpodbudo, da se še kdaj pošlje kak biološki podatek – prav vsak doprinese k boljšemu poznavanju.

Vsebina prispevka je prosto dostopna na povezavi: https://journals.uni-lj.si/NaturaSloveniae/article/view/17946.

Aja Zamolo
DZRJ Ljubljana