Predstavitev raziskav v Ajdovski jami pri Nemški vasi in Bruhalniku Podjama

3.12.2022

V petek, 18. novembra 2022, zvečer, sva predstavnika našega kluba v prostorih Zavoda Svibna na Brezovski gori predstavila jamarske raziskave v Ajdovski jami in Bruhalniku Podjama, ki smo jih člani našega kluba izvajali od jeseni 2021 dalje.

Uvodoma je prisotne pozdravil predsednik Zdravko in na kratko predstavil delo našega kluba, v nadaljevanju pa sem v slikah, kartah in besedi predstavil jamarske raziskave.

Zdravko pozdravlja prisotne. Foto Bernardka Zorko.

Najprej sem poslušalce popeljal v zgodovino jamarskih obiskov Ajdovske jame, ki jo je leta 1936 obiskal Egon Pretner ter prispeval prvi zapisnik s skromnim opisom jame ter skico jame, a le z enim vhodom.

Prvi načrt Ajdovske jame, avtor Egon Pretner. Vir Kataster JZS.

V katastru zasledimo še nekaj skic jame, bolj natančen načrt jame je prispeval Peter Habič leta 1978 (nameril je 62 m). Zdravko je izpostavil zanimivo dejstvo, da so se jamarska raziskovanja Ajdovske jame začela zaradi posledic 1. sv. vojne in italijanske okupacije, saj je bilo takrat raziskovanje krasa na območju matičnega krasa močno oteženo in se je tako selilo na ostala slovenska območja - tudi na območje osamelega krasa Krškega hribovja.

V nadaljevanju sem predstavil zadnje jamarske raziskave v letu 2021/2022, ki so potekale v Ajdovski jami in novo odkopanem Bruhalniku Podjama. Znotraj Ajdovske jame smo raziskali stropne kamine, bila je podrobneje izmerjena tudi velikost jame. Tako je zdaj skupna dolžina Ajdovske jame pri Nemški vasi za 77,6 m daljša od zadnjega podatka in zdaj znaša skupaj 139,6 m, prav tako pa se je povečala tudi skupna višina jame s 5 m na 17 m.

Raziskovanje enega od petih kaminov. Foto Bernardka Zorko.

Prav iz tega kamina priletavajo netopirji. Vir http://www.ajdovska-jama.si/naravna-dediscina/

Nov tlorisni načrt Ajdovske jame z vrisanimi kamini in krajšimi stranskimi rovi. Avtor Borivoj Ladišić.

Sledila je podrobna predstavitev Bruhalnika Podjama, ki se odpira pod drugim, manjšim vhodom v Ajdovsko jamo. Da smo se odločili za raziskovanje, so bile ključne informacije starejših domačinov, ki so pravili, da si nekdaj v bruhalniku lahko zlezel do vode. Med njimi je bil tudi jamar Primož Jakopin - Klok, ki je bil v mladosti tu blizu doma in je v jami prišel do vodnega toka. Vhod v bruhalnik je bil ob arheoloških raziskavah v 80-tih letih zasut z odvečnim jamskim materialom. Ob močnem deževju ali taljenju snega prihaja voda med zasutjem na plano tudi kot močan bruhalnik.

Bruhalnik ob visokih voda. Foto Bernardka Zorko.

Jeseni 2021 se je ob budni kontroli pristojnih varstvenih služb ta odvečni material ob strojnem odkopu odstranilo in se je dejansko odprl vhod v spodnji rov. Da bi vhod v Bruhalnik zavarovali pred sipanjem materiala s pobočja lijaka, smo kasneje vhod zavarovali s široko betonsko cevjo.

Postavitev betonske cevi na vhod v Bruhalnik. Foto Borivoj Ladišić.

Jamarji smo nato med več obiski izmerili več kot 60 m dolg aktivni vodni rov. Na koncu rova se pride do manjšega jezera, ki se nadaljuje s sifonom. Tam so se jamarske raziskave zaenkrat ustavile, saj bi bila potrebna dodatna podpora jamskih potapljačev. O raziskavah vodnega rova pod Ajdovsko jamo, ki je dobil svojo lastno številko v katastru jam in naziv Bruhalnik Podajama, je objavljen prispevek tudi v zadnji številki (8) Dolenjskega krasa, ki ga je Jamarski klub Novo mesto izdal ob praznovanja svoje 60 letnice delovanja.

Izsek iz zbornika Dolenjski kras 8. Avtor načrta Borivoj Ladišić.

Ob zaključku predstavitve se je razvila razprava o delu jamarjev, tako z vidika tehnične opreme, znanj, kot tudi zagotavljanja varnosti. Posebej je bilo izpostavljeno jamsko potapljanje – tudi zaradi potrebnosti nadaljnjih raziskav sifona Bruhalnika Podjama. Posebej zanimiv je bil tudi prikaz umestitve Bruhalnika Podjama v povezavi z Ajdovsko jamo, saj gre ta proti pričakovanju ne »pod«, ampak »za« njo.