Obisk jamarjev s Krete [3]

7.5.2024

Nedelja je bila predvidena za dopoldanski ležerni sprehod po sedaj že klasični krožni poti po Kočevskem Rogu in popoldanski spust v vhodno vertikalo Cinkovega križa. Naporna sobota je botrovala spremembi načrtov, tako da smo iz doline krenili šele ob 11. uri. Že dan pred tem pa smo opustili idejo o uporabi vrne tehnike. Ne glede na zamudo ali pa zaradi nje smo vsi dobre volje pot začeli na križišču roške in cinkarske ceste. Grki so bili že takoj navdušeni na oblico zelenja in dreves in prestrašeno spraševali ali tukaj res živijo medvedi. Najboljši dokaz so bile ogromne kosmatinčeve stopinje, na katere smo naleteli že na vlaki do Cinkovega križa.

Odtis medvedje šape.

Višji decibeli pogovora so se spontano znižali ob pogledu na najglobljo vhodno vertikalo in nato ob razlagi zgodovinskega ozadja Dvojnega brezna. Pot smo nadaljevali do Kapševega bunkerja, brezstropni jami, ker smo imeli naslednji postanek.

Kapšev bunker je jama brez stropa.

Na poti do Jelenovega hodnika smo si ogledali še vhoda v dve manjši brezni in nato nadaljevali z daljšim odsekom poti do Jame nad Dolgim vodnjakom, ki jih presenetila s svojo velikostjo.

Pod spodmolom Jame nad Dolgim vodnjakom.

Pred obiskom Male in Velike Knežje jame smo imeli malico in debato o uporabi karbidk, saj je bil pred nami obisk edine jame, kjer rabimo razsvetljavo. Zanimivo, da na Kreti tečajnikom še vedno predstavljajo delovanje karbidke. Pot smo nadaljevali z obiskom Velike Knežje jame in pohodom nazaj do Cink križa.

Pred vstopom v Malo Knežjo jamo.

Mogočna Velika Knežja jama.

Na poti v dolino smo se ustavili še pri Pihalniku, kjer smo odprli vhod, iz katerega je močno pihalo in prediskutirali naše dejavnosti, vezane na čiščenje jam.