Obisk jamarjev s Krete [2]

5.5.2024

Jamarji s Krete, ki so pri nas na večdnevnem obisku, so očitno dobro spali, saj so na zbirno mesto v Podturnu zamudili samo 10 min. Tu se nam je pridružila še Anja Pirc in prvi postanek je bil pred Vodoravno jamo na Židovcu. Pred vhodom sva z njo razložila odlično zgodbo o jami: od odkritja, Kacotovega vztrajanja pri raziskavi, Mičevega prizadevanja po prodoru v tisto majhno luknjo, mraza, astro folije, Lovrotovega prvopristopa, veselja, najdbe medvedovega čekana ... Dvomil sem, da bomo vsi prišli skozi selektvino ožino - pa smo! Ne vsi v prvem poskusu, ampak na koncu smo se vsi znašli znotraj te nadvse lepe jame. Tudi ven ni šlo brez zatikanja, ampak to je del jamarstva.

Po prvem oblačenju v kombinezone pred vhodom.

Nasmehi in še enkrat nasmehi.

V notranjosti Vodoravne jame.

Pri bivaku pri Čaganki sta nas pričakala Damijan in Damijan. Šini je odigral svojo izobraževalno vlogo ter vzorčno poslal jamarko na "poškodovano" vrv z vozlom. Kratek izpit je bila jamarska izkaznica za celotno skupino in po krajši izmenjavi jamarskih izkušenj je Šini predstavil uvodne dvorane Čaganke. Za spust se jih je odločilo šest, med njimi sta bila oba moška, skupino pa smo spremljali Šinigoj, Potrpin, Pirc in Pršina. V globino smo se nekako spuščali vsak po svojih sposobnostih - ena jamarka se je obrnila po prvi stopnji, druga na drugi, nekateri smo pririnili do vključno Sedemdesetmetrce, pet pa do stropne rinke. Dvig je potekal tekoče in že smo se pridružili našim ekipam, ki so ta dan raziskovali Artemido in Štirnico.

Kratek test usposobljenosti.

Striček Šini razlaga jamo.

Na vrhu Sedemdeset metrce se je vredno malo ustaviti.

Presrečna Chryssa spet na dnevni svetlobi.

Mešana slovensko - grška ekipa.

Zasedba ob ognju je bila že nadvse številčna, na žar smo vrgli mesnine, gobe in zelenjavo (Anja, hvala za lepinje), gostje pa so prispevali pivo in, kako bi rekli, mehko kuhano žganje, ki mu pravijo raki. Tisti, vajeni trdega šnopca so se kar malo zmrdovali. Je pa res, da morda raki bolj tekne. In pozneje zadene ...

Nadvse dobro razpoloženi.

Ob ognu smo zapeli še nekaj njihovih in naših, sirtakija pa nimam posnetega, ker sem plesal ... Prijetno, luštno in koristno je bilo.

Hvala vsem sodelujočim: Damijan Šinigoj, Damijan Potrpin, Anja Pirc, udeleženci tabora in Kretežani.

Marko Pršina