Jamarski tečaj 2024 - obisk Kaščice

22.4.2024

Jamarski tečaj je že v polnem zamahu, klubski izpit je pred vrati, pritisk pri tečajnikih pa narašča, saj se vendarle želimo dokazati, da smo vredni vstopa v najboljši jamarski klub. V mislih smo v preteklih dneh ponavljali zaporedje pri vrvni tehniki, vadili vozle v prostem (ali službenem) času, se poskušali spomniti, kje smo ga morda prejšnjič polomili, da bomo napake tokrat popravili. Tako smo bili osredotočeni na opremo in vrvi, da smo že malo pozabili, kako se uporablja noge. Ampak ker inštruktorji mislijo na vse, so nam pripravili poligon, kjer je vsega po malem – obiskali smo jamo Kaščica.

Vhodni "šaht" je prav spodoben.

Med sabo smo si sedaj že malo bolj domači, zato je vladalo dobro razpoloženje, tudi vreme je kljub slabi napovedi sodelovalo z nami, čas je še prehitro minil. Brez obotavljanja smo se tokrat podali čez rob v 55-metrsko vstopno brezno in se po vrveh spustili do podora v Veliki dvorani, od koder smo nadaljevali peš po bolj ali manj trdnih tleh.

Pogled iz dna vhodnega brezna.

Ker smo imeli sami s sabo in s svojo prtljago dovolj posla, nismo zares registrirali vseh lepot, ki nam jih je jama postavila na ogled. Na srečo so inštruktorji prijazno zagotavljali postanke in nam pokazali še kakšno manj očitno podrobnost jame, potrpežljivo so počakali tudi, da smo posneli nekaj fotografij za spomin.

Po podoru na dnu vhodnega brezna.

Med potjo smo srečali nekaj netopirjev, ki se niso pustili motiti med počitkom (morda so primigrirali iz Črne Gore). Očarani nad sigovimi skulpturami smo vijugali med kapniki in jezerci in se spuščali navzdol do zaključka vodoravnega rova na globini 105 m.

Erazem Podkapniški.

Kratko druženje na koncu jame ... in potem nazaj proti izhodu.

Zadovoljni z dosežkom smo pomalicali in se malo nasmejali – ker smo dali tudi prvo pomoč že skozi in vemo, da je smeh pol zdravja. Nato smo se vrnili nazaj proti površju in vsi ponosni prilezli iz brezna.

Posvet pred vrnitvijo.

Še vedno s precej potolčenimi koleni, a morda je tokrat le kakšna modrica manj. Glede na to, da smo se za ogled Kaščice razdelili v dve skupini, nam ni bilo treba pospravljati vrvi. Dan smo zaključili s kosilom v Črnomlju, na obljubljeno šeškanje (krst) pa so inštruktorji na srečo pozabili.