Čistilna akcija VVO izvira Radeščice

31.1.2024

Kako smo stare grehe iz jam vlekli

Jamarski klub Novo mesto je eden izmed vodilnih slovenskih klubov za čiščenje podzemnih jam. Bistvo našega delu pa ni le iznos odpadkov, ampak organizirano in sistematično čiščenje v sodelovanju z lokalno skupnostjo in različnimi državnimi in drugimi organizacijami. Dne 24. januarja 2024 smo se na pobudo Direkcije Republike Slovenije za vode (Ministrstvo za naravne vire in prostor), lotili čiščenje petih jamskih objektov v zaledju Radeščice, kratke reke, ki izvira v Podturnu in se po nekaj kilometrih izliva v Krko.

Izliv Radeščice v Krko pod Meniško vasjo. Foto Marko Majhen

V preteklosti smo v sistematičnem evidentiranju onesnaženih jam in čiščenju najbolj ogroženih sodelovali z veliko večino dolenjskih občin. Eno najuspešnejših je bilo sodelovanje z občino Kočevje v projektu LIFE Kočevsko. Leta 2015 smo se skupaj z Inštitutom za raziskovanje krasa ZRC SAZU (IZRK) prijavili na razpis Občine Kočevje za izdelavo popisa onesnaženosti jam v okviru omenjenega projekta, naslednje dve leti pa smo skupaj z Društvom za raziskovanje jam Ljubljana sodelovali v čiščenju šestih jam (JK Novo mesto 4, DZRJL 2). Leta 2022 smo člani JK Novo mesto in JK Krka v okviru projekta STOP smetem, ki ga je vodila občina Kočevje s partnerjema Javno komunalno podjetje Kočevje d.o.o. in Gozdarskim društvom Medved, očistili tri jame. Akcija je bila kot taka tudi poseben recept o tem, kako lahko lokalna skupnost skupaj s komunalnim podjetjem in jamarji očisti z odpadki onesnažene jame na svojem območju. Občina poskrbi za financiranje, komunalno podjetje za odpadke, jamarji pa jame očistimo. Zaradi zahtevnosti objektov in jamarskega dela smo praktično edini, ki lahko to delo opravimo, seveda razen v nekaterih izjemnih primerih.

Odpadki v jamah počasi razpadajo, steklo se razbije in vsebina steče v podzemlje, podobno je z različnimi kemičnimi odpadki. Pločevinka prerjavi in vsebina steče v podzemlje. Speče bombe ekoloških katastrof ...

Sicer pa JK Novo mesto aktivnosti okoli evidentiranja in čiščenja jam izvaja že več kot 35 let. Že v zapisnikih raziskovanj v Katastru jam Jamarske zveze Sloveniji je rubrika glede onesnaževanja, JK Novo mesto pa smo večji popis onesnaženih jam izvedli že leta 1987 (Hudoklin, drugega pa leta 2002) ter v različnih obdobjih organizirali številne čistilne akcije. Že leta 2001 smo s finančno pomočjo Mestne občine Novo mesto opravili temeljit pregled onesnaženih jam v občini in v raziskovalni nalogi predstavili njihovo potencialno ogroženost. Novembra 2001 pa je onesnaženost lokalnega vodnega zajetja pod Hmeljnikom žal potrdila usodno povezanost odmetavanja odpadkov v kraške jame v zaledju vodnih virov. Leta 2019 pa smo v sodelovanju z občino Mirna peč očistili še zadnjo onesnaženo jamo v tej občini. Posebno mesto v naših čistilnih akcijah ima tudi čiščenje ponorne jame Mišnica v občini Trebnje, ki smo jo leta 2015 očistili na pobudo krajanov Vrbovca in KS Dobrnič (leta 2009 smo očistili tudi izvir Žibrščica v Stranju pri Dobrniču). Takrat smo prvič uporabili zelo učinkovito strojno tehniko dviganja odpadkov s pomočjo hiab dvigala, kar smo kasneje večkrat uporabili pri naših večjih čiščenjih.

Dobro jutro! Predsednika JK Novo mesto Zdravko Bučar (z blokom v sredini) in JK Krka Leopold Bregar (drugi z leve) delita jamarje v posamezne ekipe.

Tokrat, 24. januarja 2024, smo se na pobudo Direkcije RS za vode (Ministrstvo za naravne vire in prostor) lotili čiščenja petih jamskih objektov v zaledju Radeščice. Izvir se nahaja na sredini naselja Podturn pri Dolenjskih Toplicah in se po 3,5 km površinskega toka preko istoimenske reke steka kot desni pritok v Krko. Dobrih 800 m SSZ od izvira Radeščice leži izvir Obrh. Gre za klasična kraška izvira iz sifonskih jezer, kjer voda priteka ob robu in skozi zakraselo dno. Leta 2008 se je jamskim potapljačem uspelo prebiti skozi dno Obrha in ga raziskati v dolžino 260 in globino 40 m. Izvir Radeščice je po sedanjih raziskavah dolg 6 m in 1 m globok (vir: dr. Mitja Prelovšek: Prvo vmesno poročilo o kvaliteti podzemnih voda v izbranih vodnih jamah Kočevskega polja in izviru Bilpe in Radeščice/Obrha). Večina vode v oba izvira priteče z območja Kočevja, ob zadnjih preiskavah (Prelovšek) pa so ugotovili relativno dobro kakovost obeh virov. Na podzemni poti namreč voda teče pod obsežnimi gozdovi, kjer je onesnaženost praktično nična, s tem pa je razredčenje tako učinkovito, da je kakovost vode znatno boljša in manj dovzetna za kritično onesnaženje, čeprav izvira kažeta na obremenitev v hidrološkem zaledju.

Brezno pri gradu Rožek je bilo najhitreje očiščeno.

V 60. letih prejšnjega stoletja je bil izvir Radeščice z rekonstrukcijo zajet za vodno oskrbo Dolenjskih Toplic, kasneje pa so ga zaradi slabše kakovosti in onesnaženosti nadomestili z vodnim zajetjem v Črmošnjicah, ki ga oskrbujejo iz 70 m globoke vrtine. Zagotovo pa je problematika onesnaženih jam v neposrednem zaledju reke še kako prisotna in tudi zato smo se skupaj z investitorjem odločili za čiščenje.

Predah med delom.

Dne 24. januarja 2024 smo tako čistili pet objektov in sicer Brezno pri Pihalniku, Pihalnik, Brezno pri gradu Rožek, Brezno v ovinku ter divje odlagališče smeti pod gozdno potjo pri breznu Stegno. Čiščenja se je udeležilo 29 jamark in jamarjev iz JK Novo mesto in JK Krka, ki smo delali v petih ekipah. Tudi tokrat se je izkazal pomen jamarskih zapisnikov in načrtov, saj smo na podlagi dosedanjih globin ocenjevali količino odpadkov. Vrh smeti v 8 m globokem Breznu pri pihalniku je bilo 3,5 m pod vhodom, očistili smo vhodnih 40 metrov jame Pihalnik, ki ima vhod ob robu cestišča, včasih pa je bil izven njega in tudi zato lokalno odlagališče smeti. S količino smeti nas je nekoliko presenetilo Brezno v ovinku, ki se nahaja v bližini gozdne ceste smer »Podhosta- Ambrožev ovinek« in je »klasično« krajevno smetišče.

Brezno v ovinku je pravo krajevno smetišče.

V celoti smo očistili Pihalnik, divje odlagališče pri Stegnu in Brezno pri gradu Rožek. Iz Brezna ob cesti pri Pihalniku in Brezna v ovinku pa smo odstranili po naših ocenah dobro polovico tretjini odpadkov, tako da bomo nadaljevali čiščenje še v soboto 3. februarja 2024.

Delo pri čiščenju Brezna v ovinku je otežilo tudi to, da je vhod od poti in kontejnerja oddaljen nekaj deset metrov.

Ekipa z »divjega odlagališča« se je pridružila ekipi Brezna pri ovinku.

Z odpadki iz podzemlja smo napolnili dva polna kontejnerja, kar je več kot smo pričakovali. V obeh nedokončnih breznih je največjo težavo predstavljal majhen prostor, ki je omogočal delo največ dvema jamarjema pri nalaganju odpadkov in to v večini primerov samo z rokami. Smeti so deloma pomešane z zemljo in praktično je potrebno vsako prijeti z rokami in naložiti v vedro, ki so ga potem zaradi ozkega prostora s pomočjo vrvi ročno dvigovali na površje.

Dviganje s pomočjo vrvi.

Ho-ruk v nove čase … Brezno pri Pihalniku.

Za odmik vrvi in vedra je skrbel jamar na vrhu brezna. Brezno pri Pihalniku.

Akcija (pa ne le čistilna) brez Andreja Jakliča bi bila kot jed brez soli.

Sredi ceste globoka luknja. Pihalnik.

Smeti so bile večinoma starejše, praktično pa smo med njimi našli vse – od gum do podkev, škornjev in različnih ostankov embalaže olj in barv, celo hladilnik, kuhinjske posode, krožnike, veliko steklenic in konzerv vseh vrst, prav tako pa tudi različnih stekleničk z ostanki zdravil.

Ku, ku....

Medijska podpora s časnika Delo. Saša Senica (JK Krka).

Tudi v čiščenju omenjenih objektov se je pokazal recept za čiščenje manjših onesnaženih podzemnih objektov na določenem ozemlju. Lokalna skupnost ali kot v tem primeru državni organ (Direkcija RS za vode) daje pobudo in poskrbi za financiranje, komunalno podjetje za odvoz odpadkov, jamarji, ki obvladamo delo v globinah podzemlja, pa jame očistimo. Je pa vsekakor nujno imeti dovolj jamarjev, ki so se pripravljeni lotiti tega dela, poleg tega pa se je tudi tokrat pokazala velika povezanost obeh jamarskih društev JK Krka in JK Novo mesto.

Predsednika JK Novo mesto Zdravko Bučar (levo) in JK Krka Leopold Bregar (desno).

Pa še ena z bloga enega izmed vodij skupin Damijana Šinigoja (www.sinigoj.si): »Saj novih smeti niti ni bilo, ven smo vlekli le stare grehe in zunaj z zanimanjem brisali blato s starih konzerv in plastenk ter se vračali v mladost, ko so bili izdelki v takšni embalaži aktualni.«