Cvingerska jama - čiščenje 2

12.9.2016

Po veliki akciji čiščenja, bolje rečeno praznjenja Cvingerske jame sredi istoimenskega prazgodovinskega gradišča pri Dolenjskih Toplicah, smo jamarji staknili glave in se vprašali: Kako naprej? Čeprav smo na prvi akciji opravili ogromno delo, je bilo vsem jasno, da ga je verjetno še več pred nami. Želja vodje letošnjih arheoloških raziskav doc. dr. Matije Črešnarja je bila, da z delom nadaljujemo in v klubu smo temu prisluhnili ...

Za petkovo pripravo delovišča (9. september) smo se odzvali Uroš, Klemen, Zdravko in Marko, ki smo v popoldanski akciji privlekli sode, električni generator, napeljali jeklenico, montirali električni vitel ter vse preizkusili. Uroš in Klemen sta imela naslednji dan (10. september) opravičen izostanek, za celodnevne sobotne kopače pa so se poleg navedenih javili še Andrej Jaklič, Miha Rukše in Peter Gliha. 

Petkovo napeljevanje jeklenice in montaža vitla.

Na prvi akciji pred dvema mesecema smo izvlekli okoli 10 m3 kamenja, blata in skal, s čimer smo jamo poglobili za okoli 2 m. Proti dnu se sedaj jamsko dno sicer oži, s čimer se izkopna površina zmanjšuje. Po drugi strani pa blatna ilovica močno otežuje nakladanje materiala v dva soda.

Sod prihaja iz jame ...

... in je pripravljen ...

... za vodoravni transport po jeklenici.

Praznjenje soda ...

... in vračanje nazaj v jamo. In tako bolj ali manj ves dan.

Naleteli smo tudi na nekaj večjih skal, ki jih je bilo treba pred dvigom razbiti. S poglabljanjem dna se nam povečuje tudi razdalja, ki jo mora premagati električni vitel, tako da smo kljub enakemu vložku dela in enaki prizadevnosti tokrat nakopali znatno manj. Ampak vse to smo predvidevali. Nismo pa mogli predvideti, da nam bo tokrat zagodel električni generator, ki je sredi dneva obmolknil. Zagato je ekspresno rešil Zdravko, ki je s pomočjo Mihatovega terenca na delovišče privlekel podoben izdelek, ki je last njegovega tasta. Po okusnem kosilu in dobri postrežbi smo z delom nadaljevali v ustaljenem ritmu: Zdravko in Marko sta upravljala izvlek, med kopači sta se izmenjavali dvojici Črt in Peter ter Andrej in Miha. Pregled izkopanega materiala sta opravljala Črešnarja - mlajši Svit predvsem kamnit material, starejši Matija pa najdbe drugih materialov. Izplen ni bil ravno navdušujoč: med živalskimi kostmi, ostanki minometnih min (špliterjev) in celo zamaška za steklenico je izstopal zajeten kos prazgodovinske keramike, ki je del ostenja posode za kuhanje na ognju.

Matija med brskanjem po jamskih sedimentih.

Zanesljivost delavcev je spet prekašala tehniko, saj nam je popoldne odpovedalo stikalo na električnem vitlu, zaradi česar smo bili prisiljeni delo ustaviti. K sreči ravno na točki, ko je bilo že mogoče pokukati globlje v jamo. Podpisani sem se stlačil oz. stenstal v razpoko ter previdno prodiral med matičnim ostenjem jame in podorom. Iz prvega prostora je proti severu odprtina, v katero kamen pade nekaj metrov globoko. Pod prvim prostorom pa je podobna drobna luknja, v kateri se je padajoči kamen ravno tako odbijal nekaj metrov globoko. Mojo izkušnjo je nato ponovil še Miha. 

Špranja z nadaljevanjem jame je zaenkrat rezervirana samo za klubske suhce.

Kakšna je torej situacija? Trenutno dno Cvingerske jame tvori nekaj 10 m3 skalnega podora. Mejo med njim in matično kamnino je možno dobro definirati. Ostenje jame je erozijsko močno obdelano, kamnina je večinoma ostra. Na izpostavljenih delih je množica ježkov, kar dokazuje prepihe, ki jih tokrat nismo zaznali. Ne gre dvomiti, da naša jama ni zgolj neka "čurka", temveč je (bila) kar spodoben jamski prostor. Kulturnih plasti v teh predelih nismo opazili.

Pogled proti izhodu iz prvega prostora. Za primerjavo je v sredini Matijev čevelj.

Korozijsko močno obdelano ostenje jame (levo). Desno ježki.

Eno od možnih nadaljevanj v jami je dvoranica proti severu.

Pod črto: v Cvingerski jami smo našli obetavno nadaljevanje, ki povečuje jamarske apetite. Zgodba ni dokončana, zato upamo na mnoga (in plodna) nadaljevanja. Arheologi tudi!

Udeleženci: Črt Bučar, Zdravko Bučar, Uroš Mervič, Klemen Mihalič, Andrej Jaklič, Mihael Rukše, Peter Gliha, Svit Črešnar, Matija Črešnar in Marko Pršina.

Fotografije: Matija Črešnar in Marko Pršina.