Mala Vratnica je očiščena

7.12.2018

»V sklopu letošnje akcije Očistimo Slovenijo, ki poteka pod okriljem svetovne pobude Očistimo svet, je čiščenje podzemnega sveta še kako pomembno. Slovenci smo ponosni na svoje podzemlje, Postojnsko ter vse druge jame, človeško ribico, katere domovina je naše podzemlje in ob tem črna človeška ribica živi samo v slovenskih jamah, v Beli Krajini. Ob vsem tem pa so številne jame lokalna in splošna odlagališča in so naša, čeprav pogosto očem manj vidna, največja sramota. Tudi zato je ob takih akcijah kot je Očistimo Slovenijo pomembno, da sodelujemo tudi jamarji. Ne gre za to, da ta smetišča motijo nas, gre za to, da voda spira strupeni snovi v podzemlje in to potem črpamo kot pitno vodo, kar pomeni, da z vsemi temi odlagališči zastrupljamo sami sebe,« je povedal Zdravko Bučar, predsednik Jamarskega kluba Novo mesto, ki je pod okriljem občine Mirna Peč in ob sodelovanju Jamarskega kluba Brežice ter Jamarskega kluba Krka očistil 64 metrov globoko jamo Mala Vratnica v občini Mirna Peč. Tako smo zapisali v sporočilu za javnost po uspešnem čiščenju jame Mala Vratnica letos septembra. S to jamo je povezano nešteto zanimivih zgodb, ki segajo že kar 141 let nazaj, tja do 1877.

Začetki jamarstva na Dolenjskem

Zgodovina raziskav Male Vratnice se je začela že leta 1906 s Franjem Pircem, novinarjem iz Novega mesta, ki je leta 1905 začel izdajati list Dolenjc. Jamo je opisal z imenom Mala Vratanca, svoje obiske jam pa je opisal v podlistku leta 1906 z naslovom En dan 6 jam, 6 fara. V jamo so se takrat spustili Karol Dolgomustafa, Eisenbart, ki je bil asistent lekarne g. Bergmanna v Novem mestu, Pikel, nadučitelj v Mirni Peči, in Franjo Pirc. Kasneje so obiskali tudi bližnjo Veliko Vratnico, v katero so trgovca iz Novega mesta Franca Kendo spustili do dna vhodnega brezna. V Mali Vratnici so takrat našli podpis Frid. Schulza iz deželnega muzeja v Ljubljani z datumom 10. maj 1877 (verjetno preparator Deželnega muzeja iz Ljubljane Ferdinand Schulz, ki je v Novem mestu tudi opravil nekaj arheoloških raziskovanj). Pirc je pri omenjenem preveril istovetnost podpisa in datuma, kajti podpis je izgledal zelo svež, Schulz pa je potrdil obisk jame. Ta podpis smo jamarji že večkrat iskali, vendar neuspešno.

Društvo za raziskovanje jam je jamo začelo raziskovati leta 1931 in takrat je tudi dobila katastrsko številko 164. Udeleženca sta bila Jože Kos in Lazar Jože, s tem da je tedaj nastal tudi prvi zelo kvaliteten načrt jame (tloris), ki ga je narisal Jože Kos. Lazar je potem jamo še enkrat obiskal in se skozi ozek prehod prebil v t. i. Kapelico.

Zamolčano brezno

Nadvse zanimiva zgodba Male vratnice je povezana z t. i. Zamolčanim breznom. Zanimivo je, da sta to brezno opisala že Jože Kos in Jože Lazar leta 1931 z naslednjimi besedami: »Malo dlje ob steni je kamin, ki se navzgor hitro zoži, navzdol pa tvori 12 metrov globoko brezno ovalne oblike, ki se slepo konča. Ob severni strani malo nad dnom je pokončna špranja približno 20 cm široka, ki vodi po resonanci sodeč v večji prostor. Približno 4 metre nad dnom je špranja istega formata. Kamen, vržen skozi špranjo, pade strmo navzdol v precejšnjo globino in pade v vodo.«

Na ta zapis je postal pozoren Tomaž Bukovec leta 1984, vendar skozi ožino kljub dolgotrajnem dve leti trajajočemu razbijanju ni uspel priti. Zato je potem na pomoč priskočil Iztok Vilič, ki je bil največji klubski specialist za ožine, tudi zaradi svoje konstitucije. Takrat sta uspela skozi ožino priti oba, čeprav je bila ožina izjemno ozka, poleg tega pa je bila dolga skoraj poldrugi meter. Skozi njo se je bilo treba dobesedno prelomiti v obliko črke S in šlo je za milimetre. Na drugi strani sta odkrila čudovito 40 metrov globoko brezno z veliko lužo na njenem dnu, brezno izmerila in napisala zapisnik.

Mala Vratnica leži v občini Mirna Peč in tako smo leta 2009 na občnem zboru kluba začeli zbadati mirnopeške jamarje, da v najgloblji del jame v njihovi občini še ni stopila mirnopeška noga, v bistvu pa za to fantje niso niti vedeli, ker enostavno niso brali zapisnikov Male Vratnice. Izziv je bil dovolj velik, da je ekipi za širjenje ožin (Andrej Gašperič, Jože Tomšič) z novo tehniko po triurnem delu uspelo prebiti ožino in stopiti v skoraj deviški mirnopeški svet – v 40-metrsko brezno. Potem smo jamo še enkrat izmerili od najnižje točke do izhoda (meritev je pokazala 65 m globine) in pozneje preverili še globino Velike Vratnice. Mala je tako postala uradno globlja od Velike. Tako so ob meritvah v meandru izmerili globino 57 metrov, v Zamolčanem breznu 65, celotna dolžina jame pa je 197 metrov (224 m poligona).

Dan darovalcev krvotvornih matičnih celic

Zanimivo pa je še nekaj. Vse to se je dogajalo prve dni marca 2009, Bukovcu pa so se po obisku jame pojavile podpludbe. Le nekaj dni za tem je odšel v bolnico, kjer so mu diagnosticirali akutno kronično levkemijo in po več kemoterapijah so zdravniki pri njem izvedli nesorodno presaditev matičnih celic. Zanimivo je, da je tudi čiščenje Male Vratnice povezano z darovanjem matičnih celic, saj je 15. september, ko je potekalo čiščenje, tudi Svetovni dan darovalcev krvotvornih matičnih celic.

So se pa v Mali Vratnici odvijale tudi druge zgodbe. Tako je Andrej Gašperič nekoč ob ogledu brezna, ki vodi do ožine pred Zamolčanim breznom, nevarovan zdrsnil in z le rahlim zaviranjem ob stenah padel na dno 10 metrskega brezna - na vso srečo le z številnimi praskami. In še bi lahko naštevali. Tam je potekala tudi prva vaja dolenjske jamarske reševalne skupine leta 1989, več reševalnih vaj pa je bilo v tej jami tudi kasneje.

Prva dolenjska med klubska čistilna akcija

Vrnimo pa se k čistilni akciji 15. septembra. Šestnajst jamarjev iz treh klubov je v celodnevni akciji očistilo vhodni del jame, v katerem so bili različni odpadki. Tokrat smo odpadke dvigali s pomočjo traktorskega vitla in ob vseh težavah ob dviganju dodatno videli, kako dobra je tehnika z dviganjem s pomočjo tovornjaka z dvigalom. V 19-tih dvigih smo iz jame potegnili približno 5 kubičnih metrov gum, kovinskih odpadkov (vse od peči za kuhanje žganja do peči za centralno kurjavo) ter druge komunalne odpadke.

Jamarji JK Novo mesto smo v preteklih letih očistili že več jam, čiščenje Male Vratnice, kar je predlagal nekdanji predsednik JKNM Jože Tomšič, pa je bila prva tovrstna čistilna medklubska akcija.

Sodelujoči: Zdravko Bučar, Črt Bučar, Primož Zore, Tjaž Bučar, Anže Tomšič, Leopold Bregar, Jani Perovšek, Damijan Šinigoj, Tomaž Žekar, Tomaž Grdin, Mitja Remih, Žiga Remih, Lovro Remih, Marjan Grah, Jože Tomšič s traktorjem, Jure Tičar, Žan Jakob Stariha, Dejan Šenet in Tomaž Bukovec.

Tomaž Bukovec

Video

srmtjkhCnEE

Fotogalerija

Vse beležimo, vse zapišemo! Predsednik JKNM Zdravko Bučar.

Krpan, ki se na traktor pripne. Levo Jože Tomšič, ob njem Črt Bučar.

Jama je razdeljena na vhodno dvorano (na sliki), meander in Zamolčano brezno.

Čiščenje. Največ je bilo velikih kovinskih odpadkov in gum.

Ku, ku, a je kdo doma?

Včasih je potrebno tudi počiti ...

Kaj vse se najde v jamah ...

Tisti, ki je odvrgel žival v jamo, bi lahko pred tem vsaj številko odstranil. Mogoče je le ta še iz tiste zgodbe, ko je Bukovec v jami odkril košuto, zbobnal vse jagre vkup, potem se je pa izkazalo, da je bilo le tele navadne krave.