Slovo od leta 2017

10.1.2018

Pravijo, da se delo nekega kluba pozna po rezultatih. In tukaj ni potrebno biti skromen. Se pa uspešnost nekega kluba pozna tudi po tem, kako zna stopiti skupaj in to na vseh področjih, tako dela kot tudi pri zabavi in druženju. V klubu se že vrsto let dobimo decembra, malo pomodrujemo in naredimo kratko bilanco minulega leta. Prej smo bili v različnih gostilnah, od kar pa smo to slovo od leta, ki odhaja, decembra 2016 preselili v Lovski dom na Gorjancih, smo dobili pravo novoletno srečanje kluba. Tako kot se spodobi. Z veliko dobre hrane, ki jo pripravimo sami. Tomšiči tako ali tako že tradicionalno poskrbijo za vino, predvsem pa je slovo od leta res slovo. Z izobraževanjem, pregledom dela in tudi zabavo. Za dobro glasbo poskrbi Tomaž Grdin, namesto plesa pa vežemo vozle in se rinemo skozi ožinarja.

Gorjanci so se popoldne kopali v soncu. Cesta zasnežena, koča v snegu. Pravljica.

Letos nas je bilo sicer samo 19 članov, pa kaj hočemo, če smo aktivni tudi v jamarski reševalni službi, ki je ravno tega dne imela, ne mislite da silvestrovanje, ampak usposabljanje.

Pa pojdimo kar po vrsti. Silvestrovanja jamarjev našega kluba ne bi bilo, če ne bi vmes imeli še malo izobraževanja. Malo smo gledali po KATJI (kataster jam) in vnašali sledi - tracke, Grdin pa je začel razreševati tudi večno rak rano večine članov – razen Borivoja. To je risanje načrtov. Open source so odprtokodni programi, njihovo bistvo pa je tudi to, da jih ni potrebno namestiti v pametni telefon ali računalnik, ampak vse delaš preko spleta. Program Gravit Designer je korak, ki bo omogočil lažje risanje načrtov. V programu odpreš vektorsko grafiko in dokument, poslikaš skico načrta in preneseš fotografijo, obrišeš sliko, dodaš še malo različne grafike, popraviš in na koncu skriješ še skico ter dobiš narisan načrt. In ga potem samo še pošlješ v Katjo. In seveda z vsemi opisi in zapisniki še Borivoju za kataster.

Najprej šola, potem zabava. Tomaž Grdin.

Dogajanje na Kaninu in v Kremenčku je predstavil Jože Tomšič, Miha Rukše pa raziskovanje v Bosni in Hercegovini na področju Ključa. Predsednik pa kot predsednik – igral se je s statistiko in podatki. Naš jamarski klub (upošteval je vse jame, pod katerimi se v stolpcu organizacija pojavi JK Novo mesto, JK Vinko Paderšič - Batreja NM ali samo Novo mesto) je do danes registriral 1295 jam v 163 katastrskih občinah, največ (115) v k. o. Podstenice. Na drugem mestu pa je že k. o. Bovec (63), kar pove veliko tudi o naši aktivnosti na Kaninu. V štiridesetih letih prejšnjega stoletja je bilo registriranih 6 jam, nekaj v šestdesetih letih, ko je bil ustanovljen klub, po letu 1987 pa se aktivnost registriranja jam dvigne in smo do leta 2003 povprečno registrirali do 20 jam letno. Po letu 2003 se aktivnost registriranja strmo dvigne in tako smo leta 2015 registrirali do sedaj največ jam v enem letu - več kot 120 jam. Povprečna globina jam je samo 19,06 m, najgloblja raziskana je Čaganka (448 m), na drugem mestu je Azelea (Kanin, 302), Štirnica (205 m), sledijo pa še Podgurka (Kanin, 180 m) in Šumeča polšna (166 m). Tri jame so globlje od 200 m, med 100 in 200 m jih je 10, med 59 in 99 m pa 58. Najdaljša je spet Čaganka s 1800 m dolžine, sledijo pa Kreščak (1279 m), Poltarca (640 m), Rupa na Brodu (630 m) ter Bizjakova jama (558 m). Povprečna dolžina raziskanih jam je 35,75 m. Tako smo raziskali dve daljši od kilometra, 16 jam, ki so dolge med 200 m in 1 km ter 45 jam v dolžini med 100 in 200 m.

Televizija šiba. Jože Tomšič in nasmejani predsednik Zdravko.

Klemen Mihalič je predstavil statistiko akcij. Leta 2017 smo opravili kar 345 akcij (leto prej 209), na akcijah je sodelovalo 42 članov kluba (leto prej 43), skupna številka udeležbe posameznikov pa je kar 932. Štirikrat je potekalo kar 5 akcij istočasno, 7 krat 4 akcije ter kar 18 krat tri akcije, kar spet govori o tem, koliko aktivnih ekip ima klub. Na vseh akcijah v letu 2017 smo opravili približno 5.600 ur dela (upošteval je 6 ur na akcijo). Na največ akcijah je sodeloval Sandi Vidrih (88), na drugem mestu je Borivoj Ladišić (83), sledijo pa Damijan Šinigoj (74), Klemen Mihalič (60), Črt Bučar (51), Zdravko Bučar in drugi.

Tudi letos smo najbolj aktivni člani prejeli simbolično nagrado. Predlani naglavno luč, letos pa priročno prvo pomoč za jamarje. Prvo pomoč smo dobili vsi, ki smo opravili vsaj 15 akcij ali napisali 3 prispevke za spletno stran JK NM ali 1 prispevek za Dolenjski kras 7. Takih članov je 27, kot simbolično zahvalo za ves trud pri razvoju KATJE pa je prvo pomoč dobil tudi Vanja Janežič.

Hm, kje sem že izgubil tisti vozel? Borivoj.

Zapisnikar Tomaž (z oddajo zapisnika je tokrat zamujal cel mesec in si je prislužil opomin po predsedniku).

Prvo pomoč je sestavil oziroma lepše povedano vkup stlačil Klemen Mihalič. Je v posebni vodoodporni torbici, v njej pa so: povoj, sterilna gaza, trikotna ruta, steristrip, 3M trak, komplet obližev, astro folija, škarje, rokavice, brizga, alkoholni robček, svinčnik, navodilo za postopek ob nesreči, piščalka, večnamenski lepilni trak in trak za označevanje. Poleg so še daleron tablete proti bolečini in povišani temperaturi, aspirin, tablete za dezinfekcijo vode (1 tableta/l, pusti delovati 30 min), rehidracijska sol ter grelni blazinici. Vse skupaj je težko 540 g, prva pomoč pa je namenjena temu, da jo ima v ekipi vsaj en jamar. Taka oblika sestave prve pomoči je izjemno priročna, poleg tega pa so njene sestavine tudi temeljito in res dobro premišljene. Ni težka in tudi v jami ne predstavlja tako velike obremenitve. Torbica kot taka s kompletnimi sestavnimi deli bi morala biti sestavni del obvezne opreme tudi pri drugih športih. Alpinistih, planincih, pohodnikih, praktično povsod, kjer človeka lahko kaj doleti in potrebuje vsaj osnovne pripomočke za prvo pomoč.

Zmagovalca v foclanju. Miha in Anže.

Brez Tončka (Tramteta) ni akcije in ne zabave ...

Črt se je pa v Uroševo naročje skril ...

Mize so bile polne, potem pa smo se tako kot vsako leto lotili zabavnega tekmovanja, tokrat s pridihom kontrole našega znanja. Naloga je bila povsem preprosta, rezultati pa ne ravno bleščeči. V kvalifikaciji je bilo potrebno narediti vozle osmico, kravatni in bičev vozel, sodelovalo pa je 14 tekmovalcev. Najhitrejši je bil Miha Rukše, poleg njega pa je vozle brez kazenskih točk zavezal samo še Aleš Cvelbar. Komisija v podobi Klemna Mihaliča in zapisnikarja Tomaža Bukovca je bila namreč stroga, da se je prašilo in če pri osmici niso bile zanke poravnane, so že letele kazenske sekunde. V polfinale so se uvrstili Miha Rukše, Aleš Cvelbar, Tanja Rukše in Anže Tomšič. Tokrat so morali zavezati osmico z dvojno zanko, vpleten bičev vozel ter ribiški vozel. Najhitrejša sta bila Miha in Anže, ki sta se pomerila še v finalnem 'foclanju' metuljčka, bičevega vozla v vponko z eno roko, osmice z dvojno zanko ter vpleten prusikov vozel. Zmagal je Anže, Mihatu pa enoročno ni šlo ravno preveč od rok.

Dostojno slovo od leta 2017.

Brez ožinarja ni novoletnega praznovanja JK Novo mesto. 19,5 cm je premagalo kar 6 članov, na 19 cm pa se je že začel pravi boj, je pa ob suhih (Aleš, Nika, Miha, Anže) potrebno posebej pohvaliti Črta, ki je to ožino zmogel šele v drugem poskusu in Maja Rukšeta. Na 18,5 cm so bili še trije (Nika, Aleš, Miha), na višini 18,0 cm sta se pomerila le še Nika in Aleš, jo premagala, na 17,5 pa je Aleš odpadel. Nika pa si je lestvico postavila še višje in je premagala vsega 16,5 cm široko ožino, kar je rekord daleč naokoli.

V drugič gre rado. Črt 19 cm.

Aleš Cvelbar, 18 cm.

Nika, svetovni rekord, nižje od 'enga' pira!

Ha, pa sem čez ...

Pospravljanje.

Še zaklenemo in ... dobrodošli prihodnjič.

Skratka, nekateri so se pozno ponoči odpravili v dolino, drugi so spali v koči, sodelovali pa smo: Nika Rukše, Tanja Rukše, Maj Rukše, Miha Rukše, Zdravko Bučar, Črt Bučar, Jože Tomšič, Anže Tomšič, Klemen Mihalič, Anton Tramte, Uroš Mervič, Borivoj Ladišić, Angelca Pajk, Aleš Cvelbar, Igor Krevs, Jože Stopar, Ana Stopar, Tomaž Bukovec, Tomaž Grdin, Klemen Mihalič.

Tomaž Bukovec

Fotografije: Tomaž Grdin in Klemen Mihalič