Kanin 2017 - leto presežkov v kaninskem podzemlju

12.12.2017

V nabito polni dvorani Kulturnega doma Bovec so v soboto, 2. decembra 2017 ob 19. uri pod okriljem KUD Globokar, JZS in DZRJL potekale predstavitve raziskav na kaninskih in rombonskih podih.

Zbrane je nagovoril Jurij Kunaver.

Po uvodnem nagovoru predsednika KUD Globokar in ostalih organizatorjev so sledile predstavitve. Prvi so svojo dejavnost na Kaninu predstavili italijanski raziskovalci s predstavitvijo Pape Satan (vhod na italijanski strani , jama gre nato v slovenski del Kanina), Pandore in Giglio (rombonski del). Predstavitev sta izvedla Roberto Antonini in Albert Dal Maso.

Roberto Antonini, »starosta« raziskovanj na rombonskih podih.

Pawel Ramatowski, poljski koordinator raziskovanj, je predstavil dejavnosti, ki potekajo v BC 10 in BC 4. BC 10 želijo povezati z Malo Boko, v BC 4 pa delajo na povezavi Male Boke z Veliko Boko. Trenutno je nepovezanega dela 270 metrov.

Prikaz dela poljskih raziskovalcev.

Po zanimivem vložku Aleša z domžalskega kluba je sledila predstavitev JKNM. Svoje delovanje smo predstavili z breznom NM 200 (Kremenček), kot »brezno s prepihom« in objektom, ki dobro sovpada z rekom: »kovačeva kobila je vedno bosa«. Pa vendar, počasi in vztrajno Kremenček pridobiva na globini, je bilo naše sporočilo. Tukaj je aktualen načrt brezna NM 200 - Kremenček.

Kremenček ...

Nadaljnje tri predstavitve so bile posvečene »letu presežkov«, saj so bile predstavljene nove tisočmetrce. Kot prvo je to storilo DZRJL, ki se je predstavilo s P4, nikakor pa se ni bilo mogoče izogniti Renejevemu breznu. Njihova predstavitev nam je ponujala izjemen vpogled v raziskovanja, prelomnice dogodkov, fotografije in izjemno »kartografijo« (profili, tlorisi, umeščenost v prostor …).

Špela Borko je zastopala »ljubljanske barve«.

Zadnjega letošnjega tisočaka Hudi Vršič je predstavil Mitja Mršek. Skozi njegovo zgodbo raziskovanj smo spoznali, kako upanje umre zadnje in kako sta desetletni trud in vztrajnost pripeljala do želenega rezultata. Konec oktobra so dosegli globini 1026 metrov. Kot nam je Mitja obljubil, nova globina sledi.

Profil Hudega Vršiča.

Zadnja predstavitev je bila namenjena breznu Hueos – Jarak – Macola. Bogomirjeva predstavitev raziskovanj nam je ponudila pojmovanje nastanka imena brezna, prelomnice raziskovanj, pa tudi pri zgodbi o njegovem sinu, ki je šel po macolo, nismo ostali ravnodušni.

Bogomir Remškar, koordinator raziskovanj v HJK.

Sledila je obvezna jamarska zakuska, z debato in željo, da se tovrstna srečanja še zgodijo

S strani JKNM smo se srečanja udeležili Matija Gašperšič, Klemen Mihalič, Mihael Rukše, Anže Tomšič, Andrej Gašperič (avtor fotografij) in Jože Tomšič.