Grabčeva pečina na Hvaru

25.6.2017

Med oddihom na Hvaru sem v avli hotela zasledil vabilo za organizirani ogled etno vasi Humac in Grapčeve pečine. Seveda sem se prijavil ter se z vodnikom in manjšo skupino zainteresiranih odpeljal do vasi, ki je obenem tudi izhodiščna točka za pohod do jame. V vasi smo srečali večjo skupino turistov, ki so prišli kar z dvema avtobusoma.

V vasi smo srečali tudi večjo skupino turistov. Foto Borivoj Ladišić

Eko-etno vas Humac je nastala v 13. stoletju. Zgradili so jo domačini, ni pa bila nikoli naseljena. Uporabljali so jo pastirji ter vinogradniki, ki so tu bivali v času potrebnih del v vinogradu. Znano je namreč, da je bil otok Hvar v preteklosti skoraj v celoti prekrit z vinogradi - na to kažejo še vedno dobro ohranjeni suhi zidovi kot meje med parcelami. Potem je v Evropo okoli leta 1860 prišla trtna uš, najprej v Anglijo, od tam pa s sadikami v Avstro-Ogrsko ter se ji je uspelo naseliti skoraj v vseh predelih, kjer je rasla vinska trta. S sadikami tudi na Hvar in ostale jadranske otoke, tudi v Slovenijo, zato so bili vinogradi posekani. Na njihovem mestu rastejo danes borovci in gosta makija. Vas je ostala zapuščena, je propadla, a jo v zadnjih desetletjih postopno obnavljajo in je danes namenjena le turističnim obiskom. Posebnost vasi je način gradnje. Vse hiše so zgrajene s suhim kamnitim zidom brez malte, strehe pa prekrite s kamenimi skodlami.

Hiše v vasi so delno obnovljene. Foto Borivoj Ladišić

Nadaljevali smo pot proti jami, sprva po stezi po ravnem, potem strmo navzdol. Pot se prevesi na južno, ponekod skoraj navpično stran otoka. Zato je tu steza speljana v serpentinah. Zadnjih 50 m pred vhodom se spuščamo po navpičnih skalah po ferati.

Ferata do vhoda v jamo. Foto Borivoj Ladišić

Stopimo na manjši plato pred vhodom. Pogled navzdol preprečujejo drevesa, vidi se le morje na horizontu. Vhod se odpira nekako na polovici med platojem z vasjo Humac in obalo.

Izsek iz Google maps z označeno lego vhoda.

Jama ima majhen vhod, ki je bil nekoč veliko večji. Med ogromnimi skalnatimi bloki se pride do kovinskih vrat in omarice za razsvetljavo ter skozi manjši prostor do velikega portala. To je dejanski vhod. V nekem obdobju se je s strmega pobočja nad jamo skotalilo veliko skalnatih blokov, ki so skoraj zaprli vhod v jamo.

Ozek vhod v jamo med podornimi balvani. Foto Borivoj Ladišić

Stopimo v 35 m veliko okroglo dvorano. Povsod stojijo kapniški stebri in kapniki, visijo zavese in stalagmiti, jama je v celoti čudovito zasigana. Iz dvorane vodi le nekaj krajših rovov, tudi nekaj zasiganih kamric, kaj več prostorov jama ne premore. 

Lepo zasigana dvorana. Foto Borivoj Ladišić

Fotografiranje je dovoljeno. Foto Borivoj Ladišić

Stebri, kapniki, kope, zasigana tla… Foto Borivoj Ladišić

Jama je najbolj znana po najdbah iz neolitika. Tedanji prebivalci že poznajo obarvano keramiko, ki jo žgejo, polirajo in na njej slikajo ornamente. Tu je najden najstarejši prikaz ladje v Evropi, star je približno 5.000 let, urezan je na delu večje vaze. Šele v bronasti dobi se pojavljajo slike ladij na Švedskemi.

Najstarejša podoba ladje. Vir: splet.

Občudovala Angelca Pajk in Borivoj Ladišić.

Novice

Arhiv po letih

› 2022

› 2021

› 2020

› 2019

› 2018

› 2016

› 2015

› 2014

› 2013

› 2012

› 2011

› 2010

› 2009

› 2008