Poročilo o delu kluba za leto 2016

6.3.2017

Jamarji Jamarskega kluba Novo mesto smo imeli svoj redni občni zbor preteklo soboto, dne 4. marca 2017 v sejni sobi gasilsko-reševalnega centra v Novem mestu. Za vsebinsko zelo bogato poročilo o delu bi bilo škoda, da bi obležalo samo v klubskem arhivu, zato ga objavljamo še na teh straneh ...

"V letu 2016 smo jamarji JKNM izvedli vse zastavljene naloge ter sodelovali tudi pri nekaterih aktivnostih, ki niso bile predvidene. Prve zimske akcije so se, kot že nekaj let doslej, začele v Čaganki, kjer smo poleg širjenja ožin, iskanja potencialnih nadaljevanj in plezanja v kaminu, izvedli 3D snemanje jame do globine 250 m. V istem času je druga ekipa intenzivno raziskovala na področju Kočevske, kje je pregledala 19 novih jam ter na območju Roga, Poljanske gore, Dolenjske in Posavja 5 novih jam. Istočasno je popravila lege 9 jamam. Največje odstopanje je bilo celo 1,4 km. Gre za jamo, ki je bila neuspešno iskana desetletje, čudovito zasigana, dolžina 120 m.

S prihodom pomladi smo nadaljevali s širjenjem ožin v Čagankinem Južnem rovu in težišče intenzivnih iskanj in raziskav novih objektov prenesli na južna obrobja Kočevskega Roga in v Belo Krajino.

Za krajane KS Dobrnič smo organizirali javni spust v jamo Mišnica, ki smo jo s skupnimi močmi očistili v letu 2015. Čiščenje jame se je izkazalo za zelo koristno, saj so visoke pomladanske vode, ki so pritekle do jame, nemoteno odtekale v podzemlje.

Uspešno smo očistili jamo Schaffeichloch, iz katere smo odstranili 25 m3 odpadkov. Ker je bila to samo polovica od ocenjene količine, smo v poletnih mesecih očistili še Malo Stankovo jamo in delno še jamo Mullerloch.

 

 

Na občnem zboru je naš član Borivoj Ladišić prejel plaketo z zlatim znakom Jamarske zveze Slovenije, ki je bila do sedaj podeljena samo trikrat. Plaketo si je prislužil za vrhunsko registracijo več kot 600 novih jam, pregledom in korekcijo dokumentov za nešteto že znanih jam in delom v katastru.

Uspešno smo organizirali tečaj za mlajše jamarje, ki se ga je udeležilo 5 kandidatov. Po enomesečnih predavanjih in praktičnem delu na terenu smo ga zaključili s klubskimi izpiti, kjer so sodelovali še kolegi iz JK Krka. Trije letošnji tečajniki (Črt Bučar, Aleš Cvelbar in Sandi Vidrih) so uspešno opravili zvezni izpit za mlajšega jamarja. Dva starejša člana Tomaž Grdin in Peter Gliha pa sta opravila zvezni in državni izpit za jamarja.

Za prvomajske praznike smo organizirali tradicionalni tabor pri jami Čaganka, ki se ga je udeležilo 24 jamarjev iz več slovenskih klubov. Na taboru smo neuspešno poskusili izsiliti preboj na dnu in v dvorani Kalahari. Več sreče smo imeli v Južnem rovu, kje smo dovolj razširili ožino, da smo se lahko prebili v nove, več kot 300 m dolge, rove in dvorane. Raziskave v Južnem rovu so se nadaljevale do zime, ko smo pregledali vsa enostavna nadaljevanja in rov tudi izmerili. V Čaganki smo ob vsakem izmed bolj sušnih obdobij plezali v kamin nad Game Over, ki smo ga pred koncem leta tudi uspešno preplezali in izmerili kar 187 m višine.

Raziskovalna ekipa je v spomladanskem času raziskala 29 novih jam, največ na Kočevskem (17), na Rogu in Poljanski gori (8) ter na robnem območju Bele krajine (4). Istočasno je popravila lege 8 jamam. Največji uspeh je raziskava 169 m dolge jame Kleopatra, kjer je bilo potrebno prečenje jezera s čolnom. Ime je dobila, ker je zelo lepo zasigana. Raziskovalni ekipi se je pridružil novi član, sicer domačin iz Željn, s čimer se je ekipa močno okrepila.

 

 

Vrhunec delovanja je prineslo poletje. Na njegovem začetku smo se dvakrat odpravili na planino Grmeč v Bosni, kjer smo skupaj z jamarji iz Banja Luke ponovno opremili brezno Jojkinovac in ga 3D izmerili. Ogledali smo si še nekaj drugih objektov v okolici.

Poleti smo organizirali raziskovalni tabor na Kaninu, ki se ga je udeležilo 6 članov. V enem tednu smo opravili več spustov v brezno Kremenček, ki smo ga uspeli poglobiti za slabih 20 m.

Terensko delo se je v poletnih mesecih preselilo v okolico Kočevja, kjer smo odkrili več zanimivih objektov, enega z globino več kot 100 in dva med 70 in 90 m globine. Odkrili smo nekaj skrivnostih jam v okolici Želnj in se s čolnom vozili po podzemnih jezerih. Na Kočevskem smo tako raziskali 23 novih jam, na Rogu 7 ter jamo na robnem območju Bele krajine. Intenzivno smo širili v breznih Pesa in Kofelca v globini 70 in 120 m. Ob Željnski jami smo raziskali in izmerili 5 jam, najdaljšo z dolžino 358 m smo raziskali in izmerili s čolnom.

Priskočili smo na pomoč arheologom, ki so v Cvingerski jami želeli preveriti, ali pretežno zasuta jama vsebuje železnodobne najdbe. Žal po odstranjenih več kot 15 m3 kamnin in blata arheologi niso našli skoraj nič uporabnega, pokazalo pa se je nadaljevanje, ki ga je treba na naslednjih akcijah še razširiti.

V okviru projekta Poletje na Kočevskem Rogu smo pripravili Jamarski potep, ki se ga je kljub slabemu vremenu udeležilo preko 20 udeležencev. Pohodnike smo popeljali do zanimivih kraških objektov, najbolj korajžne pa smo spustili 18 m globoko v Veliko Knežjo jamo.

 

Udeležili smo se mednarodne odprave v Črno goro, na kateri so štirje naši člani 14 dni aktivno sodelovali pri raziskavah čez 530 m globokega sistema Pala skala. V letošnjih raziskavah je bilo odkritih in raziskanih 200 globinskih metrov in ena večjih podzemnih dvoran na Balkanu.

Opravili smo spust obiskovalcev v Županovo jamo skozi prvotni vertikalnih vhod v Permetovo dvorano, ki letos zaradi neugodnega temina ni bil najbolje obiskan.

Sodelovali smo pri iskanju in določevanju genetske sorodnosti človeške ribice v Beli Krajini in na Kočevskem. Tako smo izmerili krajšo požiralno Jamo pri Remihovem mlinu, kjer je v jezeru kar mrgolelo človeških ribic. Z biologi smo kasneje obiskali to jamo in Veliko Stankovo jamo, kjer so biologi jemali vzorce proteusov, jih merili, tehtali in jemali brise.

V jesenskem in zimskem času smo nadaljevali z raziskavami v Čaganki, na Kočevskem Rogu in ponovno začeli z delom v okolici Mirne peči in Podgorja.

V jesenskem času se je raziskovalna ekipa preusmerila na Kočevski rog, kjer smo raziskali 19 novih jam, največ na območju Cinka (5) ter na Rampohi (4). Tudi Kočevske nismo pozabili, tam smo raziskali 11 novih jam. Tako smo raziskali skupaj 30 novih jam, 5 jamam smo popravili lege. Največ truda in dela sta pobrali dve jami, Pesa in Kofelca. V Pesi smo prišli na dno v globini 90 m, v Kofelci pa na 150 m. Na Kočevskem je Borivoj raziskal in dokumentiral svojo sedemstoto jamo. To je 38 m globoka ter 91 m dolga jama, ki je zelo lepo zasigana. Med kapniki izstopa tenak kapniški steber, visok 4,6 m, ki se dviguje sredi dvorane. Med uspehe je treba dodati tudi jamo Jezernica, ki je sigurno najlepša jama na Kočevskem, čudovito zasigana ter s številnimi jezeri, ki je dolga 420 m ter globoka 63 m. Do konca leta je raziskovalna ekipa raziskala in v registracijo poslala zapisnike skupno 123 novih jam ter popravila lege 23 jamam.

Na dveh akcijah smo ponovno obiskali in merili jamo Ebethal, ki ima potencial za odkritje podzemske povezave med Kočevskim poljem in dolino reke Krke.

Aktivno smo sodelovali pri izvedbi ponovno oživljenega Dolenjskega jamarskega tabora in pripravili predstavitev jamarskih reševalnih tehnik v okviru dneva odprtih vrat civilne zaščite.

Sodelovali smo v več medklubskih akcijah pri odpiranju Cvičkovega brezna in se že v zimskih razmerah odpravili na Kanim v jamo NM9.

Opravili smo tudi črpanje vode iz Velikega studenca pod Velikim Slatnikom, kjer žal nismo uspeli prodreti globje v zaledje.

Ob zaključku leta smo pripravili klubsko silvestrovanje, na katerem smo najbolj zaslužnim članom podelili praktične nagrade in izvedli tekmovanje v premagovanju »ožinarja«.

 

Skozi celo leto so naši člani sodelovali pri jamarski reševalni službi, v okviru katere so se udeležili usposabljanj tako doma, kot v tujini. Sodelovali so tudi pri reševanju ponesrečenca iz Tolminskega Migovca.

Kot že nekaj let zapored je naš član soupravljal kataster Jamarske zveze Slovenije.

Redno smo objavljali poglobljene prispevke na naši spletni strani in objavljali krajše članke na Facebook strani.

Odprli smo novo poglavje v dokumentiranju jam, saj je Tomaž začel s 3D skeniranjem jam. V prvi fazi z ročnimi meritvami, nato še s fotografskim modeliranjem."

Zdravko Bučar

Fotografije z občnega zbora: Tomaž Grdin

Novice

Arhiv po letih

› 2022

› 2021

› 2020

› 2019

› 2018

› 2016

› 2015

› 2014

› 2013

› 2012

› 2011

› 2010

› 2009

› 2008