Dnevi varstva pred snežnimi plazovi

21.1.2017

Ena izmed največjih želja skoraj vsakega jamarja je zagotovo najti in raziskati ekstremno globoko jamo. Na našem koncu Slovenije relativno majhne nadmorske višine ne omogočajo razvoja jam globljih kot 1000 metrov. Zato moramo jamarji, ki si želimo enkrat doseči take globine oditi na sosednje terene. V Sloveniji je najbolj znano in raziskano območje na Kaninskih podih, obstajajo pa tudi druga področja, ki so tudi zanimiva za jamarsko raziskovanje (Tolminski Migovec, Molička peč, Komna, Viševnik ...). Za vsa ta območja je značilno, da se nahajajo v gorskem svetu, večinoma nad 2000 m nadmorske višine.

Za raziskovanje visokogorskih jam je zimsko obdobje zelo primerno, saj se nam v globokem snegu razkrijejo močneje prepihani vhodi v jame . Bolj varno pa je tudi samo raziskovanje v jamah, saj pozimi ni mogočih močnejših neviht, ki lahko poleti v trenutku poplavijo določene dele jam. Zato se jamarji pogosto podamo v visokogorje tudi pozimi. Že za izkušenega gornika je gibanje v gorskem svetu pozimi zahteven zalogaj, saj zahteva posebna znanja in dodatno opremo. Za nas jamarje pa je gibanje po površju šele polovica poti, saj se moramo potem še spustiti v jamo, jo raziskovati, ter splezati nazaj ven. Upal bi si trditi, da dostop do jame v visokogorju pozimi predstavlja objektivno veliko večje tveganje, kot samo raziskovanje jam, zaradi številnih oteževalnih dejavnikov – mraz, otežena orientacija, snežne nevihte, možnost zdrsov in nevarnost snežnih plazov.

Ker tudi jamarji iz našega kluba raziskujemo jame v visokogorju, sem se odločil, da se udeležim tečaja iz varstva pred plazovi, ki ga je v okviru Dnevov varstva pred snežnimi plazovi organizirala Gorska reševalna zveza Slovenije. Vodil ga je predsednik Komisije za reševanje iz plazov pri GRZS Klemen Volontar. Tečaj je potekal na Pokljuki v objektu Slovenske vojske na Rudnem polju in v okolici. V soboto dopoldne smo imeli različna predavanja, ki so jih vodili zelo izkušeni in strokovni predavatelji (vreme v gorah, nastanek plazov, preizkusi trdnosti snežne odeje, redukcijska metoda odločanja in 3x3 metoda, ravnanje ob plazu, tovariška pomoč, organiziranje reševanja, iskanje z lavinsko žolno, sondiranje in odkopavanje ... ). Tem je bilo res veliko in informacije so zasedle trdi pomnilnik v glavi, zato je prišel premor za kosilo kot naročen. Popoldne so nam inštruktorji GRZS demonstrirali uporabo žolne in lavinske sonde ter metode odločanja pri lavinski ogroženosti. Dan smo zaključili z večernim pregledom različnih lavinskih nezgod v sliki in filmu.

Teoretična predavanja so potekala v učilnici.

Večino ostalega časa smo prebili v najboljšem snežnem laboratoriju – zunaj.

V nedeljo je sledil še bolj zanimiv dan, saj se je celotno dogajanje odvijalo zunaj na terenu. Najprej so nam reševalci GRZS demonstrirali primer organiziranega reševanja zasutega človeka v snežnem plazu, za njimi pa smo se na poligon podali še tečajniki. Večino časa smo posvetili treningu iskanja zasutega z lavinsko žolno. Na začetku smo se malo lomili, vendar nam je s pomočjo potrpežljivih inštruktorjev na koncu uspelo najti vse zasute vabe. Poskusili smo tudi več različnih scenarijev z več zasutimi žrtvami, z globoko zasutim in dvema zasutima v neposredni bližini.

Inštruktorji so z nami delili veliko informacij, ki jih ni mogoče pridobiti samo s prebiranjem literature.

Spoznavali smo različne vrste lavinskih žoln in njihovo uporabo.

Po koncu tečaja lahko rečem, da mi ni niti malo žal, da sem se ga udeležil. Vsekakor bi takšen tečaj priporočal vsakemu, ki se vsaj kdaj tudi pozimi giblje v visokogorju, oz. tam, kjer obstaja nevarnost plazov. Žal pa je po besedah reševalcev v Sloveniji moč opaziti določeno stopnjo nezavedanja nevarnosti plazov, saj vse premalo ljudi uporablja potrebno opremo za varno gibanje v gorah (dereze, cepin, čelada, žolna, lavinska sonda in lopata), predvsem pa ne posedujejo potrebnega znanja za varno uporabo le-te. To znanje lahko pridobimo le na takšnih tečajih, kjer znanje podajajo kompetentni in izkušeni ljudje. Veliko uporabne literature o lavinski varnosti in gorništvu na sploh si lahko preberete na spletni strani www.volontar.net, kar pa ni nadomestilo za praktična usposabljanja!

Urjenje iskanja zasutih ponesrečencev.

Na koncu tečaja je sledila še predstavitev lavinskega nahrbtnika in zaključna analiza.

Na koncu bi se rad zahvalil Klemnu in vsem predavateljem, inštruktorjem in ostalim članom GRZS, ki se že leta ukvarjajo z ozaveščanjem javnosti o nevarnosti snežnih plazov in so tudi letos organizirali ta čudovit in informativni tečaj.

Fotografije in tekst: Klemen Mihalič