Tečaj za pripravnike JRS in jamarske reševalce

16.6.2011

Celotna reševalska zgodba se je začela, ko je Miha (verjetno na Klemnovo pobudo) lanskega oktobra začel zbirati spisek članov JKNM, ki bi se radi seznanili s tehnikami reševanja iz jam in višin. Na tem seznamu sva se med ostalimi znašla tudi Jernej in Anže, ki sva takoj postala Klemnovi ''žrtvi'' - namreč takrat je le on razmišljal o tem, da bi opravili izpit za jamarskega reševalca. Z dodatno motivacijo, ki smo jo dobili marca na zimskem usposabljanju JRS in usposabljanju reševalnih tehnik v steni, smo se sredi aprila prijavili na tečaj za pripravnike Jamarske reševalne službe. Začel se je 17. aprila 2011 v Zgornjih Gorjah pri Bledu, udeležilo se ga je 18 tečajnikov ter dve kandidatki za jamarski reševalki. Prvi dan so predvsem preverjali naše znanje vrvne tehnike, opremljanje stene, vozle ter tovariško pomoč. Naučili smo se tudi nekaj novih manevrov (dviganje ponesrečenca na kontrapezi ter s špansko protitežo).

Tovariška pomoč oz. snemanje ponesrečenca z vrvi.

Po mesecu dni premora se je tečaj nadaljeval na isti lokacij v soboto, 21. maja 2011. Tokrat smo seveda obnavljali znanja iz prejšnjih vaj, spoznali štiri načine napenjanja žičnice, dvigovanje nosil z Bernard sistemom ter pakiranje ponesrečenca v nosila (stara in nova). Na plezalni steni smo uprizorili izvlek nosil iz jame, ter predajanje le teh iz ene protiteže na drugo. Naslednji dan, v nedeljo, pa so se odvijali izpiti JZS. Vsi trije pripravniki z Novega mesta smo uspešno opravili izpit za naziv jamar, saj je le ta pogoj za pristop k opravljanju izpita za pripravnika JRS.

Predaja nosil z ene protiteže na drugo.

Naslednji vikend, 28. in 29. maja je potekala reševalna vaja iz Majčevega brezna pri Moravčah iz globine 130 m. V soboto je bila vaja za vse reševalce, tečajniki pa smo se porazdelili v njihove ekipe z namenom, da jim pomagamo pri opremljanju jame za izvlek ponesrečenca. V nedeljo smo pod kontrolo inštruktorjev sami opravili izvlek iz jame, ki je trajal dobri 2 uri.

To je bila tudi zadnja skupna vaja pred izpitom, ki se je odvijal 11. in 12. junija. Žal se zaradi službenih obveznosti in časovne stiske izpita ni mogel udeležiti Klemen, zato sva se z Jernejem v soboto ob 5:30 sama podala proti Velenju oz. Hudi luknji. Spotoma sva na Biču pobrala še Danielo, ki je tudi opravljala tečaj. Prvi dan je izpit potekal na steni pred Hudo luknjo, kjer smo razdeljeni po skupinah (ne po znanju, temveč po teži) opravljali manevre, ki smo se jih naučili med tečajem. V poznih popoldanskih urah, ko smo končali s praktičnim delom, je sledil še pisni del izpita, kjer je bilo potrebno zbrati 70% možnih točk. Preverjali so tudi našo koncentracijo, saj smo test pisali v nemogočih pogojih (močno je namreč dišalo po pečenih piščančjih bedrih).

Prepenjanje nosil na žičnici.

Dvig na španski protiteži.

Pred spanjem smo se še razdelili v ekipe, nabrali opremo ter določili vodjo reševalne vaje, ki je potekala naslednji dan v Sevškovi rupi (kat. št. 2555) pri Polzeli. Vaja je potekala tekoče, končali smo pred 13. uro, sam izvlek ponesrečenca pa je trajal uro in 45 minut.

Načrt jame dopolnjen z ekipami, ki jih sestavljamo tečajniki (zelena barva) ter inštruktorji (oranžna).

Potovanje nosil po žičnici.

Ponesrečenec se je sredi vaje izmislil, da ga nekje med nogami žuli, zato smo ga s preostanka jame spravili v horizontalnem položaju.

Po končani vaji sta tako kakor po vsakem dnevu tečaja poprej sledila kosilo in analiza vaje, za njima pa še podelitev potrdil o opravljenih izpitih. Izpit za pripravnika JRS nas je opravilo 16 tečajnikov, izpit za jamarja reševalca pa obe tečajnici. Inštruktorji so bili zadovoljni z nami, prav tako smo bili mi z njimi, saj so se trudili po najboljših močeh, da bi nas pripravili predvsem za varno reševanje iz jam.